URN_NBN_SI_DOC-TC6VUXO1

Studijski in izpitni predpisi: Za vtpis v II. sitopnijo se zahteva diplo­ ma I. stopnje. Tuj jezik II obsega lektorat iz drugega tujega jezika ali (klasičnega jezika. Za kandida­ te z bibliotekarstvomi ipod B je obisk predavanj iz paileog,rafije obvežem, ni p a jim treba polagati izipiita. Diplomski iizipit za B in A je uisten iin pismen. D ruge obveznosti: Kandidat z biblioteka rativom pod A mora iz­ delati diplomsko nalogo. Za bi­ bliotek astvo pod B zadostuje se­ m inarska naloga. Obvezna je eno­ m esečna počitniška praksa v knjižnicah po 3. letniku kot pogoj za vpis v 4. iletnik in praksa v 4. leinikiu (po posebnem programu). Povezave: Študij ibibliotekarstva kot A oziroma B-p red met je m o­ goče povezovati z zgodovino ali umetnostno zgodovino ali geogra­ fijo ali slovenskim jezikom s k n ji­ ževnostjo ali tujim jezikom s književnostjo ali svetovno k n ji­ ževnostjo ali muzikologijo. P redavan ja 'iz vzporednega predm eta, iz tujih jezikov, iz pa- leoigrafiije in itz splošmih predm e­ tov bi kandidati poslušali pri ustreznih sedanjih univerzitetnih učiiteljih. Za bibliotekarske stro­ kovne predm ete pa bi bilo potreb­ no pridobiti predavateljski kader iz vr,st bibliotekarskih strokov­ njakov. Pri tem bi mogli koristno uporabiti strokovnjake, ki so že vsa leta predavali v bibliotekar­ skih strokovnih tečajih in so stalni člani izpraševalci izpitnih komisij za opravljanje državnih izpitov iz bibliotekarske stroke: dr. Val­ te r Bohinec za zgodovino, prof. Pavle Kalan za ibiidiotekonomijo, prof. Janez Logar za bibliografijo in dokum entacijo in prof. A lfonz Gspan za biblioterapijo. Vsi ti so tudi priznani znanstveni delavci in im ajo pedagoško prakso. Njim bi kot asistenti oziroma dem ostra- torji inogli po potrebi (.seminarske vaje in podoibno) pom agati sposob­ ni mlajši bibliotečni delavci. Povsod po svatu so bibliotekar­ ske šole naj ožje povezane z m a­ tičnimi bibliotečnimi ustanovami določenega področja. Zato bi bilo pravilno, da bi bil praktični del študija bibliotekar®tvta na lju b ­ ljanski univerzi naslonjen na Na­ rodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. V zgradbi knjižjiiice bi bilo sedaj po ,izselitvi oddelkov filozofske fakultete mogoče dobiti prim erno predavalnico, pa tudi vaj in demonstraci j si ine bi mogli zamisliti brez up orabljanja boga­ tega knjižnega gradiva te ustano­ ve. Ker je zgradba v neposredni bližini nove stavbe filozofske fa­ kultete, bi posečanje predavanj na dveh ločenih mestih me delalo nobenih težav. Da bi bilo zago­ tovljeno redno funkcioniranje k a ­ tedre im njen obstoj, bi se moralo vsako loto vpisati k akih 15 do 20 kandidatov. Dopuščena pa bi mo­ rala biti 'tudi možnost izrednega študija, za k a r bi bilo brez dvoma precej interesentov. Na opilsami način bi pridobivali standardni knjižničarski in biblio­ tekarski kader za vse vrste maš/ih knjižnic. Vendar se jav lja kot aktualno tudi vprašanje, kako vsaj do meke m ere zaljeti tudi tiste zainteresira,nce za (bibliotekarsko silužbo, ki študirajo izven filozof­ ske fakultete. Tu g;re za področje tehnike, ekonomike in nekaterih drugih strok ter zlasti za delo v specializiranih knjižiniicah oziroma na specializiranih knjižničnih de­ lovnih mestih in za dokum enta­ cijo. V odnosu do kandidatov s teh področij ;hi m orala predlagana ka­ tedra za Ibibliiotekarstivo, biblio­ grafijo in dokum entacijo im eti nekak med fakultetn i značaj. Ti kandidati bi morali orez dvoma študij svoje stroke opraviti v ce­ loti, zaradi česar bi jih ne mogli obrem enjevati še s celotnim bibli­ otekarskimi programom. Morda bi kazalo redna bibliotekarska p re ­ davanja organizirati tako, da Ki ti kandidati posečali ustrezni del