URN_NBN_SI_DOC-TGJAX1XS

zahteva in obveza hkrati; itudi v informacijskem gradivu morata najti tako učitelj kot učenec najširšo paleto možnosti; ne samo v vsebini in oblikah gradiva, marveč itudi možnosti za različne stila učenčevega dela; to so možnosti za branje, opazovanje in poslušanje, bodisi p ri individualnem ali skupinskem delu. Ob vsakokratni situ­ aciji v vzgojno-izobraževalnem procesu je vedno učenčeva osebnost ključnega pomena za odločitev, kdaj, kako in s čim se bo aktivno vključeval v delo. Razumljivo je potemtakem, da je, če naj ima vsak učenec enake možnosti za svoje delo, vsaki vzgojno-izobraževalni organizaciji, ne glede na njeno velikost, potreben informacijski center — šolska knjižnica (medioteka), ki bistveno vpliva na izvedbo individualizacije in na kvaliteto učenčevega in učiteljevega dela. Pomembno je, da sta klasično bralno in AV gradivo usklajena z izobraževalnim pro­ gramom in smotri in da so z vsebino in vrstam i gradiva usklajeni metodični in didaktični prijem i. Tako se šolska knjižnica in status knjižničarja z že skoraj ©puščenega tira, na katerega sta bila po­ tisnjena, zavoljo neustrezne zbirke informacijskega gradiva, pre­ težno usmerjenega k humanističnim strokovnim področjem, in za­ voljo neustrezno strokovno usposobljenega knjižničarja, ki ni mogel ali mu celo ni bilo dopuščeno usklajevati svojega dela v celoti in aktivno s smotri vzgojno-izobraževalnega dela, pomikata vse bolj v samo srčiko, kot njegova integralna sestavina vzgojno-izobraževal- nega procesa. Vključevanje različnih informacijskih virov z ustrezno tehnologijo v program dela daje vse večji poudarek samostojnemu učenčevemu delu in zmanjšuje delež učiteljevega poučevanja; omo­ goča uporabo informacijskih virov glede na perspektivne dispozicije učenca, vključujoč bralne navade, in razvija sposobnost vrednotenja uporabe različnih vrst in tipov informacijskih virov glede na vsebino in kvaliteto z vidika individualnih nagnenj, potreb ali interesov. Pomen dejavnosti šolske knjižnice pa ni omejen le z njeno relacijo do vzgojno-izobraževalnega programa, ampak lahko izžareva svojo moč širše v prostor splošnoizobraževalne knjižnice, pa tudi na območje drugih vrst) knjižnic — skratka, s svojim programom in dejavnostjo učinkuje širše in ustvarja ugodno klimo v smeri samo- izobraževanja, proučevalnega in ne nazadnje raziskovalnega dela; tu se odpirajo široke možnosti horizontalnega sodelovanja med raz­ ličnimi vrstam i knjižnic nekega geografskega območja. Tako opredeljena šolska knjižnica zadovoljuje potrebe osnovne in srednje usmerjene šole ali pa kombinacijo obeh, zlasti pa ustreza potrebam različnih tehničnih usmeritev, ki jih klasična šolska knjiž­ nica ni mogla zadovoljiti.