URN_NBN_SI_DOC-TYKSHKA1

DANES Damijana Žišt Korošci izgubili bitko Na današnji dan pred 20 leti so se na mejnih prehodih z Avstrijo Vič in Holmec bili odločilni boji za samostojno Slovenijo med tedanjo slovensko milico in pripadniki jugoslovanske armade (JLA), ki je tedaj veljala za eno najmočnejših v tedanji Evropi. Slovenski narod, pripadniki milice in teritorialne obrambe, so julija pred 20 leti v agresiji JLA na Slovenijo branili svojo komaj pridobljeno samostoj- nost in so za to bili pripravljeni tudi umreti. Za domovino je padlo šest miličnikov, v boju na Holmcu sta padla Željko Ernoič in Bojan Štumberger. In tudi zaradi teh ključnih dogodkih na Viču in Holmcu so Korošci, ki so močno podpirali prizadevanja Slovenije po osamosvojitvi, močno povezani med seboj. Zavedajo se, da je prav na njihovem ozemlju padla odločila bitka, da smo od tedanjih dogodkov že 20 let samostojna država. Vsa leta so bili močno povezani s svojo policijo, delo policistov in policistk pa je bilo v vseh 20 letih obstoja naše države močno vpeto v lokalno koroško okolje. Zato so se močno, z argumenti, borili proti ukinitvi Policijske uprave Slovenj Gradec. Vendar so to zanje zelo pomemb- no bitko v boju z vrhom policije, notranjo ministrico in vlado nedavno izgubili. Korošci so tako kot Postojnci in Krčani, ostali brez svojih policijskih uprav. Verjetno zato ni naključje, da naj bi bilo notranji ministrici Katarini Kresal, ki bo tudi gostja na današnji osrednji proslavi ob dnevu policije na Holmcu, posredovano jasno sporočilo, da policisti ne želijo, da je slavnostna govornica. Zato bo slavnostni govornik premier Borut Pahor, ki pa naj bi, kolikor nam je znano, tudi sam izrazil željo biti in govoriti na do sedaj najpomemb- nejši obletnici slovenske policije. Vendar tudi njega, kot predstavni- ka vlade, ki močno krči proračun- ska sredstva tudi za delo policije, policisti in policistke morda ne bodo najbolj veseli. Težak je policijski kruh, pravijo policisti in policistke, saj je njihovo delo zelo odgovorno in nevarno. In čeprav so slovenska javnost in posamezni- ki pogosto nezadovoljni z delom policije, pa se lahko ponosno pohvalijo z nedavnim odlikova- njem predsednika države, z zlatim redom za zasluge na varnostnem področju in s priznanjem medna- rodne skupnosti, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu. Želimo si, da tako ostane še naprej. Zanimivo, daje Pošta Slove- nije pred neka-j meseci po diktatu AUKN z večmilijon- skim vložkom morala sodelo- vati pri dokapitalizaciji Nove KBM, za zagotovitev varno- sti svojih uslužbencev pa na-j ne bi imela-dena-rja-. Danes se poslovi še Zares Borut Pa-hor in Ka-ta-rina- Kresa-l da-nes tudi o vpra-š-a-nju, kdo na-j bi za-č-a-sno prevzel resorje Za-resovih ministric. Odgovor na- to bo tudi na-ka-za-l, ka-kš-na- bi bila- videti vla-da- po zma-njš-a-njuš-tevila-ministrstev. Ka-m bodo odš-le bivš-e ministrice Po neuradnih informacijah naj bi Pahor pri začasnem vodenju ministr- stva gledal tudi, katera ministrstva so nekoč že bila združena. Tako naj bi ministrstvo za javno upravo prevzela Kresalova kot ministrica za notranje zadeve, saj so do leta 2004 njegove na- loge bile del notranjega ministrstva. Ministrstvo za kulturo naj bi po logi- ki sorodnosti začasno prevzel Lukšič. Postavlja pa se vprašanje, ali bo Luk- šič lahko vodil tri ministrstva hkrati. Obstaja namreč bojazen, da bo zaradi obilice dela na teh treh ministrstvih vladal mrtvi tek. Ravno zato naj bi se Lukšič zavzemal, da državna sekre- tarja v teh dveh ministrstvih (Stojan Pelko v kulturi in Jozsef Gyorkos za visoko šolstvo) ostaneta na položajih in bi neformalno vodila ministrstvo. Vprašanje pa je, ali bo Gyorkos v to možnost privolil, saj je eden vidnejših članov Zaresa. SAMO TRTNIK Danes bo stranka Zares tudi uradno predsednika vlade Boruta Pahorja obvestila, da izstopa iz koalicije. Čez vikend se je namreč iztekel rok, do katerega bi morali SD podpreti idejo te stranke po temeljiti rekonstrukciji vlade skupaj s predsednikom vlade. Ker pa je ta stranka svojega predsedni- ka odločno podprla in je s tem posta- lo jasno, da temeljite rekonstrukcije vlade ne bo, je izstop Zaresa iz koalici- je postal dejstvo. Da ponovnega odlo- čanja znotraj stranke o tem ne bo več, nam je potrdil tudi sekretar stranke Bogdan Biščak. Vladna koalicija ima tako od danes v poslanskih klopeh samo še 33 poslan- skih glasov podpore. Ob tem pa Pahor ob določenih vprašanjih računa še na glasove vseh bivših članov koalicije. Ne samo Zaresa, ampak tudi Desusa in treh nepovezanih poslancev. Sliša- ti pa je tudi govorice, da naj bi iz Zare- sa v SD prestopili trije poslanci: Lojze Posedel,A-lojzPotočnik in Vili Trofe- nik. Slednji je sicer to možnost že zavr- nil, ostala dva pa še ne. Zaradi izstopa Zaresa iz koalici- je bodo danes z ministrskega položa- ja odstopile tudi vse tri ministrice te stranke: Majda Širca, Irma Pavli- nič Krebs in Darja Radie. Pahor bo potem moral v sedmih dneh o njiho- vem odstopu obvestiti državni zbor. Ko se bo parlament o odstopu sezna- nil, pa mora Pahor v desetih dneh ali predlagati nove kandidate za minis- tre ali poslance obvestiti, kdo bo nji- hove resorje vodil začasno. O tem naj bi danes potekal tudi pogovor med Pa- horjem in edino preostalo koalicijsko partnerico predsednico LDS Katarino Kresal. LDS sicer vlade zazdaj ne name- rava zapustiti. Novih ministrskih imen ne bo Novih ministrskih imen skoraj zago- tovo ne bo. Čeprav se je v javnosti go- vorilo, da naj bi vodenje ministrstva za kulturo iz rok Širce prevzel njen dr- žavni sekretar Stojan Pelko in da naj bi vodenje ministrstva za gospodarstvo prevzela LDS s svojim kandidatom, po- znavalci opozarjajo, da Pahor novih ministrskih imen ne bo predlagal. Vpra- šanje je namreč, ali bi za njihovo potr- ditev v parlamentu izbral dovolj glasov podpore. Zato je bolj verjetno začasno vodenje Zaresovih resorjev. Na ta način trenutno ministrstvo za lokalno samo- upravo začasno vodi Boštjan Žekš, mi- nister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvo za visoko šolstvo pa Igor Lukšič, minister za šolstvo. Začasni prevzemi resorjev Zares Igor Lukšič Ministrstvo za šolstvo in šport Katarina Kresal Ministrstvo za notranje zadeve Štirje kandidati za vodenje gospodarstva Največja dilema pa je, kdo naj začasno prevzame vodenje ministrstva za go- spodarstvo. Možnosti so štiri: minister za finance Franci Križanič, minister za razvoj Mitja Gaspari, minister za kmetijstvo Dejan Žibdan ali mini- ster za promet Patrick Vlačič. Pred- log zmanjševanja števila ministrstev je sicer pred časom omenjal možnost združevanja gospodarskega in finanč- nega ministrstva, a se je sedaj pojavil pomislek, ali je smiselno v trenutku, ko je veliko dela z državnim proraču- nom, Križaniča dodatno zasuti še z enim prav tako zahtevnim resorjem. Zato se je pojavila ideja z Gasparijem, a si ta, po naših informacijah, tega mi- nistrstva ne želi. Naslednja ideja je Židan, ker je pred ministrovanjem je vodil Skupi- no Panvita in tako prihaja iz gospo- darstva. A tudi on nad to možnostjo ni navdušen. Dvomi namreč, da bi se obneslo vodenje dveh ministrstev s popolnoma drugačno logiko. Gospo- darstvo temelji na tržni logiki, pri kmetijstvu pa to ne gre. Zato bi Židan, če bi mu Pahor omenil začasno vode- nje gospodarskega ministrstva, verjet- no postavil več pogojev. Veliko bolj bi bil Židan naklonjen združitvi kmetij- skega ministrstva z ministrstvom za okolje. A za zdaj ne kaže, da bo Roko Žarnič ministrstvo zapustil. Tako se kot edina možnost za začasno vode- nje gospodarskega ministrstva ponuja Vlačič. Podporniki ideje izpostavljajo, da ima ravno njegovo ministrstvo ve- liko investicij, ki bi lahko pomagale Franci Križanič Patrick Vlačič Ministrstvo za finance Ministrstvo za promet Darja Radič Ministrstvo za gospodarstvo VEČER Mitja Gaspari Dejan Židan Ministrstvo za razvoj Ministrstvo za kmetijstvo, in evropke zadeve gozdarstvo in prehrano Bivše ministrice vsaka na svoj konec Majda Širca, Irma Pavlinič Krebs in Darja Radie bodo sicer kljub današnje- mu odstopu ministrstva morale voditi, dokler se o njihovem odstopu ne se- znani državni zbor. Ta ima svojo naslednjo redno sejo šele 11. julija. Potem pa imata službo zagotovljeno samo Širca in Pavlinič Krebsova. Prva se namreč vrne v poslanske klopi, ki jih bo zato zapustil Vito Rožej, druga ima svojo odvetniško pisarno na Koroškem. Tako naj bi samo Radičeva uveljavila pre- jemanje nadomestila plače ministrice. To lahko prejema največ eno leto. V Zaresu sicer že ves mandat glasno opozarjajo, da je to prejemanje nadome- stila predolgo, in so pred kratkim predlagali celo skrajšanje tega obdobja in strožji nadzor. slovenskemu gospodarstvu, in da zato združitev pod eno streho ni napačna ideja. Kdo bo začasno vodil katero minis- trstvo, je pomembno predvsem zato, ker bo to nekakšen test, katera minis- trstva bi veljalo združiti in katerih ne. Pahor je že priznal, da se bo na podlagi izkušenj iz prihajajočih treh mesecev kasneje, če bo dobil zaupnico v parla- mentu, odločil, katera ministrstva bo združil. Tudi zato se del SD nagiba, da bi bilo glasovanje o zaupnici bolj smi- selno jeseni kot poleti. Vprašanje je namreč, ali bo rebalans pripravljen do parlamentarnih počitnic (te se zač- nejo 15. julija). V primeru izredne seje sredi počitnic pa je vprašanje, ali se bo počitnicam odpovedalo dovolj poslan- cev. Zato je pomislek, da bi Pahor glaso- vanje o zaupnici vezal na zmanjšanje števila ministrstev, tako bi glasovanje zagotovo bilo jeseni. V vsakem prime- ru pa velja, če bo glasovanje o zaupni- ci šele jeseni, bodo predčasne volitve najprej spomladi. Velik odpor do priznanja pravic homoseksualcem Odpor je za-zna-ti tudi med vodilnimi politiki, ugota-vlja- v posebnem poročilu o pra-vica-h pripa-dnikov skupnosti LGBT evropski komisa-r za- človekove pra-vice pri SE Ha-mma-rberg URŠKA MLINARIČ Isti dan ko državni svet minuli teden ni izglasoval veta na družinski zako- nik, ki pravice istospolnih partnerjev izenačuje s pravicami zakoncev, edina izjema je posvojitev otrok, je komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Thomas Hammarberg predstavil poro- čilo o položaju gejev, lezbijk, biseksu- alcev in transseksualcev v 47državah članicah Sveta Evrope, ki je plod dve- letnih analiz. Hammarberg v poročilu ugotavlja, da se je sicer položaj pripad- nikov skupnosti LGBT v zadnjih deset- letjih v marsičem izboljšal, kljub temu pa je še veliko vrzeli, pri čemer ga še posebno skrbi izrazito sovražen in agresiven diskurz vodilnih politikov, verskih voditeljev in drugih javnih oseb, ki le redkokdaj doživi obsodbo. Ob tem iz poročila izhaja, da se tako na zakonski ravni kot v vsakod- nevnem življenju njihov položaj raz- likuje od države do države, skupna značilnost vseh držav pa so še vedno pojavi nestrpnosti, stigmatizacije, dis- kriminacije in nasilja nad njimi; le da je stopnja teh pojavov različna. Med- tem ko Švedska, Nizozemska in Dan- ska veljajo za najbolj strpne, so na dnu lestvice tolerantnosti Latvija, Romu- nija, Bolgarija, Rusija. Slovenija v po- ročilu ni posebej omenjena, je pa iz poročila razvidno, da je v Eurobarime- tru, ki je zajel le članice EU, leta 2006 na vprašanje, ali ste za to, da se poroke istospolno usmerjenih parov dovolijo po vsej Evropi, pritrdilno odgovorilo 31 odstotkov vprašanih v naši državi, medtem ko se je s tem, da bi istospol- no usmerjeni pari lahko posvojili otro- ke, strinjalo le 17 odstotkov vprašanih Slovencev. Na Nizozemskem denimo, je pritrdilno odgovorilo kar 69 odstot- kov vprašanih, medtem ko je na Malti in na Poljskem, ki sta na dnu lestvice, to možnost podprlo le sedem odstot- kov vprašanih. Eurobarometer je tudi, tako poroči- lo, pokazal, da so do pripadnikov skup- nosti LGBT manj tolerantni moški, starejše generacije, manj izobraženi ljudje in tisti, ki so politično bliže de- snim strankam. Na podlagi vseh informacij, ki jih je komisar dobil od nacionalnih in lo- kalnih institucij ter nevladnih organi- zacij iz 47 držav, je ugotovil, kot izhaja iz poročila, da se pripadnike skupnosti LGBT pogosto predstavlja kot nevar- nost za narod, vero in tradicionalne predstave o spolu in družini. Zanimi- vo pri tem je, da enake argumente pri nas uporabljajo nasprotniki družinske- ga zakonika. In še, ugotavlja Hammarberg: Med ljudmi, vključno z vodilnimi politiki, opažam veliko odpora do tega, da bi pripadnikom LGBT zagotovili enake pravice. Kljub temu da to ni najpopu- larnejša tema za razpravo, je skrajni čas, da razpravo prenesemo na nivo udejanjanja odločitev ... Nujno je, da se evropske nacionalne oblasti začnejo za- vedati tega problema in aktivno delo- vati za izboljšanje politik in zakonodaj, s katerimi bi sistematično odpravljali družbeno in institucionalno homofobi- jo in transfobijo," je poudaril komisar. LEVO SPODAJ