URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

Na donosu zasnovan način ter vrednost pri uporabi kot dva različna pojma pri ocenjevanju vrednosti 101 Analiz a 2 uporabljenih načinov ocenjevanja vrednosti na področju ocenjevanja vrednosti opreme in naprav v letih 2013 in 2014 v Sloveniji je pokazala, da je bil v 86 % vseh primerov ocen vrednosti uporabljen nabavnovrednostni način ocenjevanja vrednosti, v 35 % tudi tržni način, medtem ko je bil na donosu zasnovan način uporabljen v 15 % primerov. Pet odstotkov vseh ocen vrednosti opreme in naprav v letih 2013 in 2014 v Sloveniji je bilo izdelanih za računovodsko poročanje. 2. METODA VREDNOSTI PRI UPORABI KOT ENA IZMED NA DONOSU ZASNOVANIH METOD OCENJEVANJA VREDNOSTI 2.1. V čem se metoda vrednosti pri uporabi razlikuje od drugih metod na donosu zasnovanega načina? Mednarodni odbor za računovodske standarde (v nadaljevanju IASC) logiko ocenjevanja vrednosti v okviru MRS 36 podrobneje pojasnjuje in razkriva v dokumentu A Guide through IFRS, 2014, ki ga dopolnjuje in izdaja vsako leto. IASC med drugim navaja, da poštena vrednost oz. poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje in vrednost pri uporabi, vključuje komponento časovne vrednosti denarja, tveganja, povezana s prihodnjimi denarnimi tokovi, kljub temu pa lahko pride do situacije, da se bodo dejanski denarni tokovi razlikovali od pričakovanih, ker se bodo tržna pričakovanja in predpostavke razlikovale od pričakovanj in predpostavk podjetja. Kljub temu da se pričakuje, da bi v idealnih razmerah razliko v ocenjeni vrednosti lahko predstavljali zgolj stroški prodaje, pa v IASC-ju menijo, da tveganje za razhajanje v ocenjenih vrednostih po obeh metodah obstaja na obeh straneh. Če trg za ocenjevano sredstvo ni dovolj učinkovit in likviden, IASC ocenjuje, da je v tem primeru vrednost pri uporabi razumen približek nadomestljive vrednosti. Hkrati pa meni, da predpostavke, pogoji in omejitve, povezane z ocenjevanjem vrednosti pri uporabi, ki so zapisane v MRS 36, predstavljajo zadostno zagotovilo, da se predpostavke projekcij poslovanja, na katerih bo oceno vrednosti utemeljilo podjetje, ne bodo pomembno razlikovale od predpostavk, ki bi jih postavili neodvisni tržni udeleženci. IASC tudi poudarja, da nadomestljiva vrednost temelji na predpostavki racionalnega obnašanja menedžmenta podjetja. Pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti torej velja 2 Gradivo Pregled stanja v stroki ocenjevanja 2013/2014, Javornik, Konferenca ocenjevalcev vrednosti, Rogaška Slatina, 2015.