URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

Računovodstvo gospodinjstev skozi čas in njegove koristi 117 Pred nakupom ali gospodinjske knjige ali programske opreme je treba premisliti, katere analize so tiste, ki jih gospodinjstvo potrebuje. Za potrebe individualnega uporabnika ali za potrebe gospodinjstva je namreč preobilica analitičnih orodij in informacijskih zmožnosti, ki mu ne pomenijo dodane vrednosti, lahko moteči dejavnik za uspešno pridobivanje računovodskih informacij. Pri tem je treba upoštevati (prirejeno po Lemon in Bexell, 1917, str. 3), da so bile komercialne rešitve za potrebe računovodenja gospodinjstev oblikovane za povprečnega uporabnika s predpostavko enakih potreb po računovodskih informacijah različnih uporabnikov. Pred nakupom je zato treba razmisliti: (1.) ali bo nakup zares omogočil pridobiti vse ali vsaj večino informacij, ki jih gospodinjstvo želi pridobiti z najmanjšimi stroški, in (2.) ali bi bilo mogoče te informacije pridobiti na kak drugačen način z manjšim naporom ali porabo časa in denarja. 2.2. Praksa računovodenja v gospodinjstvih skozi čas na Japonskem Iz Velike Britanije izvirajo tudi raziskave, ki so bile opravljene na temo računovodenja gospodinjstev na Japonskem (Komori, 1998, 2006a, 2006b, 2007, 2011; Komori in Humphrey, 2000), kjer je zaradi kulturne in gospodarske tradicije že od 15. stoletja obstajala ozaveščenost o pomembnosti gospodarjenja v gospodinjstvih, kar pa se je še okrepilo po drugi svetovni vojni z vladnim spodbujanjem računovodstva gospodinjstev. Na Japonskem je bilo družinsko življenje zgodovinsko povezano z gospodarjenjem, ker so bila tudi gospodinjstva tradicionalno tesno povezana s produktivno funkcijo v lastnih trgovinah ali na kmetijah. S kmetijstvom se je na Japonskem vse do sredine 20. stoletja preživljalo kar 80 % populacije. Po drugi svetovni vojni se je z odhodom družinskih člano v 11 , ki niso bili nasledniki družinskih podjetij oziroma kmetij, pojavila potreba po posodobitvi kmetijske pridelave in načina vodenja družinskih podjetij. Prva sprememba, ki bi vodila do teh posodobitev, naj bi bila na področju računovodstva gospodinjstev (Komori in Humphrey, 2000, str. 451–452). Centralni svet za informacije o varčevanju (v nadaljevanju CCSI 12 ) je z ustanovitvijo Gibanja za promocijo varčevanja (angl. Saving Promotion Movement ) v letu 1960 11 Prvorojeni sin je bil običajno naslednik na kmetiji, ostali sinovi pa so ostajali na domačijah tudi po poroki. Od hčera se je pričakovalo, da se čim prej poročijo, zapustijo družinsko gospodarstvo ter se pridružijo moževemu. V tradicionalnih družinah je obstajala močna starševska kontrola. Status mladih žena ni bil visok. Po letu 1945 se je z industrializacijo pokazala možnost, da moški (vendar ne tudi njihove žene), ki niso bili nasledniki kmetij, dobijo zaposlitev v razvijajočih se mestih. Tako se je z razvojem industrializacije tradicionalno gospodinjstvo začelo srečevati s pomanjkanjem delovne sile (Komori in Humphrey, 2000, str. 451). 12 CCSI (angl. Central Council for Saving Information ) je bil ustanovljen leta 1952 s podporo japonske centralne banke (angl . Bank of Japan ) (Komori in Humphrey, 2000, str. 452).