URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

SIR * IUS, november 2016 120 temelji na t. i. Englovih zakonih 18 (Whigam in Frederick, 1913, str. 23; Haskins, 1903, str. 71–74; Sheaffer, 1917, str. 18). Tabela 1: Pregled izbranih del instruktivne literature za računovodenje v gospodinjstvih Avtor Naslov Leto objave Vsebina Isabella Beeton Book of household management 1859 kot podlistek; prvi natis 1861; ponatis 1863 Delo obsega 1112 strani. 1. poglavje (16. in 21. odstavek) vsebuje navodila za računovodenje v gospodinjstvih. Navodila gospe Beeton za računovodenje v gospodinjstvih so vsebovala navodila za evidentiranje uresničenih poslovnih dogodkov, analiziranje in nadzorovanje, vendar pa ne tudi za kratkoročno in dolgoročno predračunavanje, ki sta postali pomembnejši sestavini računovodenja gospodinjstev v času kriz in vojn. Charles Waldo Haskins How to keep household accounts 1903 V knjigi je obdelana večina tem in vprašanj, ki so še danes pomembna in aktualna za računovodenje v gospodinjstvu, in nudi pojasnila za uspešno računovodenje v gospodinjstvu (npr. o transakcijskih računih in kredibilnosti, zakaj se sploh lotevati računovodenja itd.) s konkretnimi navodili, kako se lotiti osebnega računovodenja. Wallace H. Whigam in Oliver D. Frederick Household accounting 1913 Delo na 47 straneh na kratko pojasni, kaj naj bi računovodenje gospodinjstva vsebovalo, predlaga organiziranost, predstavi tehnike predračunavanja in knjigovodenja. Druga polovica knjige so praktične vaje. William Adam Sheaffer Household accounting and economics 1917 Delo, ki obsega 160 strani, v 22 poglavjih pokrije vsa poglavja računovodenja, administracije in financ v gospodinjstvu. Erwin B. Lemon in John Andrew Bexell Household accounts 1917 Delo na 15 straneh na kratko pojasni, kaj pomeni računovodenje gospodinjstva, predlaga enostaven način predračunavanja (budgetiranja) s postavkami, ki naj jih vsebuje, ter načine knjigovodenja. Vir: lastna raziskava. 18 Prejemki in izdatki gospodinjstev so bili že v 19. stoletju predmet statističnih raziskovanj. Ernst Engel je leta 1857 na podlagi 200 belgijskih delavskih gospodinjstev formuliral zakon, ki pravi, da odstotek izdatkov za hrano upada z rastjo dohodka (Pfajfar, 2014, str. 49). Danes so pod t.i. Englovimi zakoni (Turk, 2010, str. 51; Sheaffer, 1917, str. 15–17; Haskins, 1903, str. 71)poznana naslednja štiri spoznanja: (1.) odstotni delež izdatkov za hrano pada, če prejemki rastejo; (2.) odstotni delež izdatkov za obleko in obutev je neodvisen od zneska prejemkov.; (3.) odstotni delež izdatkov za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo je neodvisen od zneska prejemkov; (4.) odstotni delež izdatkov za razne namene (angl. higher life ), kamor vključujemo razvedrilo, higieno, osebne storitve itd., raste, če prejemki rastejo.