URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

SIR * IUS, november 2016 152 izhaja, da se revalorizacijske rezerve lahko uporabijo tudi za oblikovanje kapitalskih rezerv. Zastavlja se vprašanje, kako se v obračunu DDPO upošteva oblikovanje revalorizacijskih rezerv, kakšna je davčna obravnava revalorizacijskih rezerv v času posedovanja OOS, prenos revalorizacijskih rezerv v preneseni poslovni izid ob odtujitvi OOS in poraba revalorizacijskih rezerv za povečanje osnovnega kapitala ali oblikovanje kapitalskih rezerv družbe? Na tej osnovi objavljamo naslednjo strokovno razlago. STROKOVNA RAZLAGA Ob oblikovanju revalorizacijske rezerve skladno s 15. členom ZDDPO-2 ne vplivajo na davčno osnovo oziroma je ne povečujejo. Skladno z navedenim členom se znesek presežka iz prevrednotenja (revalorizacijske rezerve), ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij na višje poštene vrednosti in ki ga zavezanec prenese v preneseni čisti poslovni izid ali druge kapitalske postavke, vključi v davčno osnovo v letu takšnega prenosa. Navedena določba pomeni, da revalorizacijske rezerve ne povečujejo davčne osnove v letu oblikovanja (ker ne gre za realizirane prihodke). Davčna osnova se poveča v letu, ko se revalorizacijska rezerva prenese v preneseni poslovni izid (ob odtujitvi) ali v drugo postavko kapitala (povečanje osnovnega kapitala ali oblikovanje kapitalskih rezerv). Vendar pa za OOS, ki se amortizirajo (zgradbe), velja specialna določba 15. člena, po kateri se revalorizacijska rezerva vključuje v davčno osnovo sorazmerno z obračunano amortizacijo po 33. členu ZDDPO-2 od revaloriziranega dela teh sredstev. Pomeni, da ne glede na to, kdaj se revalorizacijska rezerva prenaša v preneseni poslovni izid ali v osnovni kapital, za sredstva, ki se amortizirajo (zgradbe), velja, da revalorizacijske rezerve povečujejo davčno osnovo postopoma v letih, sorazmerno z obračunano amortizacijo. To določbo je treba razumeti na način, da se pri opredmetenih osnovnih sredstvih, ki se amortizirajo, davčna osnova poveča za znesek obračunane amortizacije od revalorizirane vrednosti sredstev v istem davčnem obdobju, kar pomeni, da se davčna osnova poveča sorazmerno z obračunano amortizacijo od revaloriziranega dela sredstev, ne glede na to, da prenos revalorizacijske rezerve v preneseni poslovni izid ni bil izveden, ker sredstvo ni bilo odtujeno. Enako določba učinkuje, če se revalorizacijska rezerva uporabi za povečanje osnovnega kapitala ali oblikovanje kapitalskih rezerv. Tudi v tem primeru se davčna osnova poveča sorazmerno z obračunano amortizacijo od revaloriziranega