URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

SIR * IUS, november 2016 32 Selim in Yiannakas (2000) sta raziskala razsežnost zunanjega izvajanja notranjerevizijske dejavnosti v Veliki Britaniji. Anketirance iz 40 organizacij, ki so se že srečali z zunanjim izvajanjem notranjega revidiranja, so v raziskavi vprašali, ali so po njihovem mnenju zunanji NRI-ji bolj neodvisni od notranjih. Povprečni odgovor na to vprašanje je bil 2,3 na lestvici od ena do pet. To kaže, da večina vprašanih zunanjega izvajalca ni zaznala kot bolj neodvisnega od notranjega revizorja, zaposlenega v občini na delovnem mestu notranjega revizorja (in house). Dejavniki, ki lahko ogrozijo neodvisnost zunanjih izvajalcev, so torej lahko naslednji: • strah pred izgubo pomembne stranke, • zagotavljanje tako revizijskih kot svetovalnih storitev isti stranki lahko vodi v navzkrižje interesov, • formalni in neformalni odnosi med revizorjem in stranko. Sledi sklep, da so raziskave na tem področju omejene, da v Sloveniji tega področja še nimamo raziskanega, rezultati (ugotovitve) tujih študij pa mešani, zato še nimamo odgovora na naša uvodna vprašanja. 3. PREDSTAVITEV POTEKA IN IZSLEDKOV OPRAVLJENE RAZISKAVE O OBLIKI ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIDIRANJA 3.1. Vzorec in način zbiranja podatkov Da smo lahko odgovorili na vprašanje, kakšen je vpliv različnih dovoljenih organizacijskih oblik zagotavljanja notranjerevizijske dejavnosti v slovenskih občinah na zagotavljanje NRI-jev v naših občinah, smo v poletnih mesecih 2015 izvedli raziskavo. Izsledke te raziskave predstavljamo v nadaljevanju. Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga v elektronski obliki poslali na naslove predstavnikom poslovodstva v posamezni občini, ki so vpisani v Skupnost občin Slovenije (odslej SOS). Ankete so bile poslane dvakrat, prvič 6. 7. 2015 ter drugič 14. 7. 2015. Anketa ni vsebovala kontrolnega vprašanja, kdo točno je anketo izpolnil, to je bilo prepuščeno poslovodstvu posamezne občine.