URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

Notranja revizija na ravni povezanih družb 65 razbere iz predstavljenega delovanja. O poslovanju skupine odloča uprava obvladujoče družbe, spremlja ga nadzorni svet. Smiselno se vse predstavljeno v prispevku lahko nanaša na druge skupine organizacij pod skupnim nadzorom. 2.2. Organiziranost notranje revizije skupine Notranja revizija je v družbi vzpostavljena, ko je o tem sprejet akt, ki določa njeno vlogo, pristojnosti in pooblastila ter med drugim tudi spoštovanje Standardov (in v slovenskih družbah celotne Hierarhije pravil notranjega revidiranja). Standardi ta akt imenujejo notranjerevizijska temeljna listina 4 . Sprejme ga uprava posamezne družbe s soglasjem nadzornega sveta (na predlog revizijske komisije nadzornega sveta, kjer je imenovana – velja za vsa v prispevku navedena soglasja nadzornega sveta 5 ) . Takšen akt mora sprejeti tudi družba, ki nima svojih zaposlenih notranjih revizorjev in notranjo revizijo zagotavlja z zunanjimi izvajalci. Notranjerevizijsko temeljno listino razumem kot sporazum, sprejet na najvišji ravni korporativnega upravljanja, med njenimi deležniki s skupnim ciljem uspešnega uresničevanja strateških ciljev (družbe oziroma skupine), kjer se določijo medsebojna pričakovanja in primeren položaj, pristojnosti in naloge notranje revizije. V praksi se pojavljajo različne oblike organiziranosti – notranja revizija je vzpostavljena: • samo v obvladujoči družbi; • v obvladujoči družbi in nekaterih odvisnih družbah; • v vseh družbah skupine. V družbah notranjo revizijo izvajajo: • lastne notranjerevizijske službe družb; • zunanji izvajalci notranje revizije (angl. outsourcing ), kadar nimajo lastne notranjerevizijske službe, in sicer so lahko: – družbe z registrirano tovrstno dejavnostjo, ki ne sodijo v skupino, – družbe z registrirano tovrstno dejavnostjo, ki sodijo v skupino, 4 V Pojmovniku Standardov je opredeljena kot "uradni dokument, ki opredeljuje namen, pristojnost, odgovornost in nalogo notranje revizije. Notranjerevizijska temeljna listina določa položaj notranje revizije v organizaciji, pooblašča jo za dostop do zapisov, zaposlenih, prostorov in opreme, ki so pomembni za izvajanje posla, in opredeljuje področje notranjerevizijskih dejavnosti." V praksi je akt poimenovan različno, odvisno od siceršnje hierarhije notranjih predpisov, najpogosteje sicer kot "listina" ali "pravilnik". 5 Navajam zahteve za dvotirni sistem upravljanja, ki je v slovenskih družbah najbolj razširjen. Smiselno enako velja za enotirni sistem, s tem da upravo predstavljajo izvršni člani upravnega odbora (sicer z manj pooblastili) in nadzorni svet njegovi neizvršni člani.