URN_NBN_SI_DOC-U6L59CQ7

Na donosu zasnovan način ter vrednost pri uporabi kot dva različna pojma pri ocenjevanju vrednosti 97 1. UVOD Ocenjevanje vrednosti je področje, ki je zadnja leta pomembno povezano s področjem računovodenja. Uvajanje načela tržne vrednosti v izkaze poslovanja je s sabo prineslo tudi zahtevo, da vrednost premoženja občasno preverjajo tudi ocenjevalci vrednosti z izdelavo ocen vrednosti, ki pa se lahko po svoji vsebini precej razlikujejo glede na namen ocenjevanja in strokovni okvir, ki mu ocenjevalci sledijo. Glede na to, da pooblaščene ocenjevalce vrednosti pri njihovem delu zavezuje spoštovanje Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju Hierarhija), je za vsebinsko pravilen pristop k ocenjevanju vrednosti za računovodsko poročanje ključnega pomena, da ocenjevalci ustrezno uporabijo pravila stroke ocenjevanja in računovodenja. Ocenjevanje vrednosti za računovodsko poročanje je v Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti 2013 (v nadaljevanju MSOV) opredeljeno v okviru MSOV 300, kjer je zelo natančno določena nadrejenost oz. podrejenost strokovnih pravil računovodenja in ocenjevanja. V MSOV 300 je zapisano, da je ta standard pripravljen za pomoč strokovnjakom za ocenjevanje vrednosti in uporabnikom, da bodo razumeli določene zahteve Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) glede ocenjevanja vrednosti. Hkrati MSOV 300 natančno določa, da pri razhajanjih med MSOV-ji in MSRP-ji vedno prevladajo MSRP-ji. MSRP-ji so torej strokovni okvir, ki je nad Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, kadar se ocenjuje za namen računovodskega poročanja. Za ocenjevalce vrednosti je torej ključnega pomena, da ustrezno opredelijo, na osnovi katerega računovodskega standarda in za kakšen namen so izvedli ocenitev vrednosti, saj za svoje delo kot pooblaščene osebe nosijo polno odgovornost. Natančna opredelitev namena in strokovnega okvira je neposredna zaščita ocenjevalca vrednosti, da njegovo delo ne more biti zlorabljeno, sam ocenjevalec pa zaradi tega ni strokovno izpostavljen neustrezni uporabi ocenjene vrednosti s strani naročnika ter sankcijam zaradi kršitev Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju Hierarhija). Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti je dolžan od naročnika ali revizorja pridobiti natančno opredelitev namena ocenjevanja vrednosti in računovodskega standarda, v okviru katerega se izvaja ocenitev. Če pooblaščeni ocenjevalec v svojem poročilu ne navede namena ocenjevanja in računovodskega standarda, na katerem temelji ocenjevanje, tako kot od njega zahtevata MSOV 300 in določilo iz 9. točke Slovenskega poslovno finančnega standarda 4 (v nadaljevanju SPS 4), to predstavlja kršitev pravil ocenjevanja vrednosti, opredeljenih v Hierarhiji. V 9. točki SPS-ja je neposredno navedeno, da je ocenjevalec v poročilu o ocenjeni