URN_NBN_SI_DOC-UDSQLX9E

korporativnimi spisi (zakoni itd., med­ državne pogodbe itd.). V splošnem bi lahko rekli o tem poglavju, da ne prinaša bistvenih raz­ lik v primeri z našo dosedanjo prakso. Opozoril bi na dovoljenje, da v pri­ merih, ko dva avtorja pišeta vsa svoja dela ali vsaj večino skupaj (brata Grimm), napravimo pod imenom dru­ gega avtorja le kazalko. Posebne vrste publikacij, ki jih slo­ venska pravila ne omenjajo, so kata­ log dražbe, poročilo ekspedicije in programi kulturnih in športnih pri­ reditev. Seveda pravila za katalogiza­ cijo takih primerov ne prinašajo re­ šitev, ki bi jih ne bilo mogoče dog­ nati po analogiji. (Če govorim o bist­ venih razlikah, mislim seveda na take, ki vpis v katalog premaknejo drugam, kakor to zahtevajo slovenska pravila.) Tretje poglavje, izbor in oblika značnic in iztočnic, govori najprej o pisavi. Tu najdemo morda edino bist­ veno razliko med temi in slovenskimi pravili: Verona predpisuje obliko Iohannes v nasprotju z našo pisavo Johannes. Seveda je v vseh takšnih primerih potrebna kazalka, ki stvar uredi. Drugi del tega poglavja je posve­ čen osebnim značnicam, in sicer naj­ prej imenom evropskega tipa, kjer seveda ni in tudi ne more biti poseb­ nih razlik med značnicami, kakršne predpisuje slovenski pravilnik, izje­ ma so imena s predpono Pseudo—. Tu slovenska pravila zahtevajo poime­ novanje brez predpone, Veroni pa je predpona nedeljiva celota z imenom. Opozoriti je treba na naslednji del, na imena neevropskega tipa, ki v slo­ venski izdaji niso podrobno obdelana. Zgolj formalna razlika od slovenskih pravil je v tem, da zahtevajo nova pravila z vejico označeno inverzijo v značnici. Prav tako formalno razliko najdemo pri korporativnih značnicah, ki jim ta pravila pišejo z velikimi čr­ kami samo prvo besedo, dodani geo­ grafski naziv sedeža pa postavljajo med okrogle oklepaje. Značilen za av­ toričino preciznost je v tem poglavju predpis, da je treba za kratice kor­ porativnih teles napraviti dve kazalki in sicer najprej za obliko (npr.) SSRNJ in nato še za obliko S S R N J. Ker pa seveda dovoljuje v določenih primerih tudi uporabo kratice za znač- nico, je vprašanje, kaj si bo pred­ stavljal »bibliotekarsko nepokvarjeni« bralec, ko bo v katalogu naletel na kazalko » U N E S C O glej UNESCO«. Razen tega nova pravila s polkrožcem povezujejo tiste dele imena (prefikse, atribute, epitete), ki spadajo k imenu, a se pišejo ločeno. Znamenje je ne­ rodno zato, ker ga pisalni stroj nima, in je navsezadnje namenjeno le vla- galcu listka v katalog, zato je vpra­ šanje, če je res nujno. Opozoriti je na vsak način treba na izredno po­ drobno in natančno obdelani tisti del korporativnih značnic, ki jih sestav­ ljajo geografska imena Jugoslavije. Nekoliko drugače, kakor smo pri nas vajeni doslej, so obdelane stvarne značnice. Nova pravila namreč pra­ vijo: Stvarna značnica praviloma sestoji iz prvih treh besed stvarnega naslova (od katerih je prva pisana z majuskulami). Avtorica je s tem dosegla oblikovno enotnost katalog- nega vpisa, ki je pri našem doseda­ njem načinu katalogiziranja anoni- mov ni, zato pa se je pojavil kup težav (od začetne: če treh besed v stvarnem naslovu sploh ni), ki jih naš način ne pozna. Spet si je treba za določe­ vanje treh besed pomagati s polkrož- ci, ki povezujejo sestavne dele iste besede, se včasih zadovoljiti samo z dvema besedama, čeprav jih ima stvarni naslov več, izpuščati izraze iz stvarnega naslova, ki strogo vzeto niso njegov sestavni del itd. Vendar je tudi tu treba pripomniti, da gre po­ novno za nebistvene razlike, saj obe obliki značnice pripeljeta vpis na isto mesto v katalog. Poglavje se konča z določili o formalnih značnicah. Verjetno bodo katalogizatorji naj­ bolj listali po zadnjem delu knjige, kjer so od strani 377 dalje zbrani do­ datki. Tu najdemo najprej pregled do­ ločnih in nedoločnih členov v neka­ terih evropskih jezikih, potem pa za­ res izčrpno obdelane števnike v jugo­ 179