URN_NBN_SI_DOC-UO2J7WOV

2. Indok (ali) in knjižnica Knjižnice so tradicionalni in zgodovinski viri p rim arnih informacij. Edini sekundarni vir so bili dolgo le spiski knjig. Sele v 19. stol. se je začela sistem atična bibliografska klasifikacija tiskanega m ateriala. V drugi polovici 20. stol. je prišlo do hitrega razvoja sekun darnih virov. Načini hranjenja sek undarn ih informacij pa so se še zlasti in izjem no hitro razvili z vpeljavo računalniških tehnologij. Računalnik je postal idealno sredstvo za sistem a­ tično hranjenje in iskanje virov s pom očjo določenih ključev in klasifikacij. Se pred m nožično uvedbo računalnikov v delo knjižnic je prišlo do delitve knjižnično-inform acijskih dejavnosti na klasično bibliotekarsko dejavnost, katere nam en je bil predvsem hranjenje prim arnih virov, navadno v obliki m onografij in periodičnih publikacij ter na inform acijsko-dokum entacijsko- kom unikacijsko (INDOK) dejavnost, ki naj bi skrbela predvsem za sekun­ darn o inform iranje. Ker se tudi sam a inform atika kot znanstvena veda že cepi na različne poddiscipline, ki se vedno bolj specializirajo, taka delitev nem ara ni več prim erna. Delitev na knjižnično in INDOK dejavnost je še zlasti problem a­ tična v slovenskem prostoru, saj z nekaj izjem am i skoraj nim am o velikih, strokovno specializiranih inform acijskih centrov, katerih delo bi bilo vsebin­ sko in organizacijsko ločeno od knjižnice. V razm erah relativno m ajhnih specialnih in visokošolskih knjižnic, ki so za svoje področje edine v Sloveniji, se inform acijska dejavnost ne m ore prav uveljaviti, saj m nogokrat m ajhno število zaposlenih v knjižnici preprečuje tako specializacijo, vlogo inform atika-dokum entalista pa navadno prev­ zam e vodja knjižnice, ki je obrem enjen še z vsemi ostalimi dejavnostm i. Če pa bo knjižnica hotela ostati osnovno ogrodje razvoja znanosti, bo m orala bistveno več energije nam eniti prav inform acijskim dejavnostim in to tistim, ki bodo strokovnjake oz. znanstvenike na najbolj optim alen način seznanjale s svetovnim i dosežki v njihovi stroki. Izjemen razvoj novih načinov hranjenja in prenosa inform acij bo tudi stalno zm anjševal navezavo bibliotekarja na knjige in se bo le-ta vedno bolj ukvarjal z lociranjem dokum entov in z njihovim prem eščanjem z m esta, kjer so, na m esta, kjer jih potrebujejo, saj najpom em bnejša značilnost novih tehnologij ni le racionalizirano hranjenje podtkov, pač pa tudi njihov prenos. Linijske (online) podatkovne zbirke, kom paktni diski (CD-ROM) in linijski katalogi so torej tudi in predvsem kom unikacijske tehnologije (1).