URN_NBN_SI_DOC-UO2J7WOV

3. Posredovanje informacij Tradicionalna vloga knjižničarjev je bila pom agati izraziti uporabnikom njihove inform acijske potrebe, da bi lahko dobili relevantne prim arne infor­ macije znotraj obstoječih knjižničnih stru k tu r (2). Č eprav sc vedno več uporabnikom zdi, da so te potrebe ob razvoju novih tehnologij prenosa informacij prerasli, pa to še dolgo ne bo res. Precej sam ostojnih uporabnikov ima še zm eraj velike težave pri uporabi različnih sistem ov fskanja informacij (inform ation retrieval). Težav je še posebno veliko pri oblikovanju zahtev­ nejše iskalne sintakse, zato vloga inform acijskega posrednika ostaja še naprej zelo pom em bna (3). N ekatere raziskave kažejo, d a je pri tistih uporabnikih, ki iščejo inform acije sami, z rezultati poizvedbe popolnom a zadovoljnih le 40% uporabnikov. To so tisti uporabniki, ki so dobili točno tiste informacije, ki so jih iskali in niso navedli nobenega razloga za nezadovoljstvo ob poiz­ vedovanju. Glavni razlogi v skupinah nezadovoljnih uporabnikov so neus­ trezna količina, relevantnost in raven inform acij (4). U porabniki im ajo največ težav predvsem pri izboru točnih besed, besednih zvez in fraz, poleg tega različni uporabniki pričakujejo različne zadetke iz iste poizvedbe in istim zadetkom dajejo različno relevanco (5). V ariabilnost uporabnikov je tako pom em ben dejavnik v procesu iskanja inform acij (6). T renutno najbolj razširjeni obliki sekundarnega urejanja inform acij sta li­ nijsko dostopne bibliografske podatkovne zbirke in navadno iste zbirke dostopne prek kom paktnih diskov. Oba načina im ata prednosti in pom anj­ kljivosti, tako da uspešna uporaba teh zbirk kljub navidez enostavni tehniki iskanja še zm eraj ostaja v dobršni m eri odvisna od dokum entalista (7). To je še posebej očitno pri velikih m ed naro dnih zbirkah, kjer je za linijsko iskanje treba plačevati dokaj drag priključni čas, zato ima nepoznavanje iskalne sintakse in principov strategije iskanja za posledico visoke stroške poizvedbe. Pri zbirkah, ki so dostopne na kom paktnih diskih, teh stroškov sicer ni, je pa že sam o iskanje zelo zam udn o, zato slabše poznavanje princi­ pov iskalne strategije poizvedbo še podaljša. Ker uporabniki niso vešči vseh tehnoloških rešitev program ske oprem e, ki po d p ira krm iljenje osebnega računalnika, laserskega čitalnika in tiskalnika, m ora biti dokum entalist vsaj v bližini, da odpravi nastale težave, kar zopet ni prim erna rešitev. Ker pa je pričakovati, da bodo uporabniki kljub vsem u vedno bolj sam os­ tojno uporabljali avtom atizirane vire inform acij, bodo m orale knjižnice or­ ganizirati tudi sistem atično seznanjanje uporabnikov z delovanjem takih virov, kar pom eni, d a bodo vedno bolj obrem enjene s pedagoško dejavnost­ jo, ki bo nam enjena tako štud entom kot tudi raziskovalcem . H iter razvoj novih tehnologij je pokazal, da postaja delo knjižnic in INDOK 100 centrov vse kom pleksnejše in da bo po trebn a vedno večja spretnost pri