URN_NBN_SI_DOC-UO2J7WOV

uporabi elektronskih virov, linijskih podatkovnih zbirk, kom paktnih diskov in centralnih katalogov. Bibliotekarji in inform atiki so si škodili tudi sam i, ko so se trudili iz knjižnic narediti instrum ente, ki bi jih uporabniki lahko uporabljali brez pom oči (1). Tako se je pri precej uporabnikih pojavilo razm išljanje, da zadostuje zgraditi centralni informacijski sistem , potem pa bo do že sami iskali inform acije in knjižnica za jim bo zgolj še servis. Ker pa še dolgo ne bo tako in ker knjižnice postajajo vse kom pleksnejše, bo potrebno vedno večje poznavanje novih medijev, s tem pa bo naraščala tudi potreba po novih inform acijskih strokovnjakih. 4. Urejanje in generiranje informacij Posredovanje informacij, ki se uporabnikom zdi glavna in m orda celo edina naloga knjižnice in 1NDOK centra, je le posledica p red hodn eg a urejanja in generiranja sekundarnih informacij, ki je seveda eno najpom em bnejših op­ ravil dokum entalistov, in zahteva visoko strokovno izurjenost in poznavanje tako stroke sam e kot tudi najpom em bnejših zakonitosti delovanja knjiž­ ničnih inform acijskih sistem ov. U porabnikom je verjetno jasno, d a se zbirke ne polnijo sam e, m anj pa jim je jasno, koliko zahtevnega dela je za to potrebno, kar pripom ore k neustrez­ nem u statusu, ki ga m arsikdaj imajo knjižnice oz. INDOK centri znotraj lastnih inštitucij. Ta m iselnost še prav posebej zavira razvoj kvalitetnega inform acijskega sistem a pri nas, ko dokum entalistom zaradi m nožice najraz­ ličnejših opravil zm anjkuje časa za kvalitetno oceno, sintetiziranje in klasifi­ ciranje prim arnih strokovnih informacij. Tu je precejšnja ovira tudi m ajhnost naših knjižnic, znotraj katerih skoraj ni prostora za delovanje avtonom nih, knjižnicam kom plem entarnih INDOK centrov, ki bi bili z dovolj veliko ekipo strokovnjakov kos potrebam , ki jih zastavlja razvoj inform atike. V tujini npr. dokum entacijski centri zbirajo in indeksirajo za svoje področje relevantno literaturo in tako sintetiziran m aterial pošiljajo osrednjim koordinacijskim centrom , ki pripravljajo končni vnos (input) v zbirke (8). Z interaktivnim inform acijskim sistem om se m očno zm anjša količina uradniškega dela, znižajo pa se tudi stroški, saj sam a nabava, katalogiziranje in obdelava knjižničnega gradiva, stanejo pogosto več kot sam o gradivo, če seveda upoštevam o tudi ceno delovnega časa. Z aradi neustrezne kadrovske in prostorske stru k tu re naših knjižnic je zato še toliko bolj pom em bna skrajna racionalizacija dela, ki pa zahteva izjemno velike začetne napore, saj je odvisna od koordiniranega razvoja celotnega knjižničnega inform acijskega sistem a. K oordinirani razvoj je nadvse po­ m em ben, saj zlasti dokum entacijski informacijski sistem i niso institucional­ no omejeni in je njihov cilj celovito obvladovanje bistvenih informacij ne