URN_NBN_SI_DOC-UO2J7WOV

pripom ogli k višji ravni publiciranja na strokovnem področju, ki ga oskrbu­ jejo. O dzivnost naše tovrstne p o b u d e na področju biotehnike je ohrabrujoča in kaže, da so se uredništva pripravljena prilagajati nekaterim standardom , ki urejajo osnovno bibliografsko oprem o publikacij (9). Publikacije in pris­ pevki, ki so urejeni v skladu s standardi, so gotovo prikladnejši vir informacij za gradnjo računalniških podatkovnih zbirk, saj vsebujejo najpom em bnejše elem ente za identifikacijo. S svetovanjem že na ravni bibliografske in sek undarne oprem e dokum entov lahko torej inform acijski centri bistveno izboljšajo generiranje sekundarnih elem entov v d okum entih in si olajšajo kasnejše urejanje in analizo le-teh. 5. Zaključek Spekter nalog knjižnic in inform acijskih centrov je postal izjemno raznolik, hkrati pa je pričakovati njegovo širjenje, torej bo m orala bibliotekarska oz. inform acijska stroka tudi pri nas odgovoriti na nove izzive. Ker sam o racion­ alnejša organizacija dela ne bo dovolj, p a bodo m orale bolj kot doslej svojo pripravljenost pokazati tudi sam e inštitucije, znotraj katerih delujejo knjiž­ nice ali inform acijski centri. Inform atikom , ki postajajo dejanski katalizatorji m ed virom informacij, stro­ kovnjaki specialisti in rezultati v stroki, se bo m oralo to vlogo bolj priznavati, čeravno je težje izm eriti neposredni dejanski prispevek inform atika k znan­ stvenim dosežkom . Inform atiki kljub nekaterim drugačnim razm išljanjem preraščajo pasivno vlogo posrednikov informacij ali celo infrm acijskega servisa v slabšalnem pom enu, saj so postali aktivni kom plem enti inform a­ cijske politike in tvorci analize in sinteze informacij iz prim arnih d o ku m en­ tov. Področje dela inform acijskih strokovnjakov se torej širi, hkrati pa vedno bolj pridobiva tudi pedagoško razsežnost. Inform atiki seznanjajo raziskovalce z vrsto novih tehnologij in zakonitosti načinov oblikovanja, hranjenja in p re­ nosa informacij. Pri tem je še zlasti pom em bno delo s študenti, ki so že in bodo km alu postali še zahtevnejši uporabniki teh informacij. Hkrati m orajo inform atiki skrbeti za stalno lastno izobraževanje ter še posebej za vzgajanje novega sloja inform atikov, ki bo kos razvoju v prihodnje. Inform atiki bodo m orali biti torej vedno bolj vsestransko razgledani strokovnjaki, ki bodo združevali didaktične veščine, poznavanje stroke, ki jo oskrbujejo, znanje več tujih jezikov, naprednejše poznavanje računalniških tehnologij in p o zn a­ vanje teorije informacij. Če naj knjižnice oz. inform acijski centri strokovno uspešno opravljajo vedno širši spekter nalog in če naj zaposlijo tudi tem nalogam prim erne strokov- 103