URN_NBN_SI_DOC-USYFCQSQ

sferi raziskovanja o uporabnikih temu empiričnemu ugotavljanju karakteristik uporabnikov določil mesto in smisel. Sistem atika je določitev in analiza elementov, ki neki sistem se­ stavljajo. Ta analiza pa mora vsebovati tudi predstavitev in določi­ tev vloge med elementi. Torej ni le statistično odslikanje neke si­ tuacije, marveč tudi poskus prikazati dinamiko njihovega komuni­ ciranja. Vsak sistem ima neko središče oziroma izhodišče, ki je lahko stvarno a li pa le fiktivno. Omogoča nam vrednostno, logično, lo­ kacijsko, časovno ali kakšno drugačno razporeditev elementov, pač odvisno od cilja, ki smo si ga z raziskovanjem zastavili. Kaj je središče bibliotekarstva kot sistema. Temeljna situacija knjižnično-informacijsko-dokumentacijske dejavnosti je že od nje­ nih začetkov, povezanih s prvimi uspelimi realizacijami transtem - poralnega prenosa informacij, enaka: osebe, ki informacije (zna­ nje) producirajo; druge osebe, ki jih danes imenujemo uporabnike knjižnic in informacijskih ustanov in ki te informacije rabijo; tre­ tji pa stojijo med prvimi in drugimi in si prizadevajo čimbolj učin­ kovito te informacije posredovati. Iz te sheme je jasno vidno, da bi moral biti cilj sistema uporabnik in prav zaradi tega tudi osred­ nja točka celotnega sistema. Toda ni tako. Še danes velja že pred drugo svetovno vojno sprejeta definicija dokumentacijsko-infor- m acijske (mislim, da smemo sem všeti tudi knjižnično dejavnost) dejavnosti: njen cilj je zbiranje, urejanje in posredovanje doku­ mentov. Tako to dejavnost definira tudi slovenski zakon o knjižni­ čarstvu iz leta 1982. Ta miselnost postavlja v središče dejavnosti dokument, gradivo, informacije. Ni naš namen ugotavljati vzroke za to, čeprav bi bilo to zelo zanimivo. Naj mimogrede navedem samo nekaj: dragocenost bibliotečnih enot v starem, srednjem in tudi v novem veku (roko­ pisi, dragoceni kodeksi) so nedvomno na to močno vplivali. Stoletja trajajočo skrbno budnost nad temi bibliotečnimi dragocenostmi je še kako čutiti tudi danes, ko je knjiga in tiskana beseda bolj ali manj postala potrošno blago. Pravzaprav nimamo kaj očitati vest­ nim ohranjevalcem in varuhom knjižnega blaga v knjižnicah. Do­ kum ent — knjiga, časnik, časopis itd. — je in ostane (kot m ateriali­ ziran prikaz človekove misli) vrednota. Toda, če prim erjam o knji­ go in človeka? Kaj oziroma kdo nam pomeni več? Človek. 1 WERSIG G.: Zur Systematik der Benutzerforschung. — Nach. Dok. 24 (1973) 1. Str. 11. 2 Ibid. str. 12.