URN_NBN_SI_DOC-VB99ECLS

nih fakultet navaja vse redne in iz­ redne profesorje, docente itn. do asi­ stentov. Sprem em be so le v tem , da im amo tokrat opraviti z decentralizi­ ranim sistem om fakultetne ureditve. Zbornik iz leta 1957 npr. govori še o združeni Prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti in kaže njeno raz­ nolikost s toliko nadrobnejšo razčle­ nitvijo na oddelke, v novi izdaji pa je upoštevana takole reorganizirana uni­ verza: filozofska fakulteta, pravna, ekonomska, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za elektroteh­ niko, fakulteta za strojništvo, medi­ cinska fakulteta in končno biotehniška fakulteta. Priključeni so In štitu t za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, In štitu t za geografijo ter N arodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. To so ustanove, ki delujejo v sklopu univerze, vendar se sam ostojno finan­ cirajo. Nova izdaja ne ponavlja bio- in bibliografskih podatkov, temveč se sklicuje na prvo knjigo. Navaja vse univerzitetne sodelavce, ki jih je p ri­ nesla prva knjiga in ki še delujejo na ustanovi; vse one iz prve knjige, ki so m edtem um rli, bili upokojeni ali se zaposlili drugje; vse tiste, ki so prišli na novo, a so univerzo spet zapustili, tako da so podatki za prvi dve skupini do 1966 samo dopolnjeni, tretja skupina pa je v celoti nova. S tem smo zopet dobili dragocen p ri­ ročnik za vse, ki se zanim ajo za delo slovenske univerze, posebej nenado­ mestljiv pa je za tiste, ki iščejo bio­ grafske in bibliografske podatke o njenih sodelavcih, zlasti odkar je uni­ verza leta 1964 prenehala z ustaljeno obliko Objav. Objave univerze so redno prinašale ne samo omenjeno gradivo za novodošle in novoimenova­ ne sodelavce, am pak tudi strokovna mnenja. Bibliografski podatki se navezuje­ jo na leto 1956. četudi smo mnenja, da je dobro imeti zbranih čim več navedkov na enem m estu, nekoliko m oti nedoslednost pri tistih sodelav­ cih univerze, ki so razvezali svoj de­ lovni odnos z njo; pri nekaterih nam ­ reč sega bibliografija do zaključka redakcije, pri drugih pa preneha z njihovim odhodom z univerze. Ne­ dvomno je strožji in pravilnejši drugi vidik; če pa zagovarjamo vidik za- beležbe, potem bi bilo bolje, ko bi bil izpeljan p ri vseh enako dosledno. Bio- in bibliografske podatke so p ri­ spevali prizadeti člani sami; škoda, da je v nekaterih prim erih prim anj­ kovala pri navajanju letnic in naslo­ vov kritičnost do lastnega spomina. Večja natančnost v tem pogledu bi izdaji dala še večjo vrednost, kajti redakcija se spričo časovne stiske ni mogla spuščati v dosledno preverja­ nje. Za kaj takega bi potrebovala od­ ločno več časa in cel aparat preverje- valcev, pa še bi uspela ugotoviti na­ pake le v domačih citatih, medtem ko bi inozemskim m orala še vedno — verjeti. Ob biografijah oziroma sm rt­ nih datum ih se vprašujem o, zakaj je dosledno izpuščen kraj. Ali je to res vedno Ljubljana? č e bežno prim erjam o obseg obeh knjig, ugotovimo, da je druga knjiga narasla za okrog 150 strani oziroma od 506 im en na 979 imen; da je npr. filozofska fakulteta leta 1957 obsegala 58 strani s 64 imeni, sedaj 96 strani in 138 imen. To več ko podvojeno število univerzitetnih sodelavcev skri­ va v sebi sicer precejšnje število članov iz leta 1957, ki še delujejo, so bili upokojeni ali so um rli. Kljub tem u bi ugotovili, da je na vseh fa­ kultetah zaznaven precejšen porast kadra, predvsem asistentskega, kjer gre prim at biotehniški, medicinski, m atem atični in filozofski fakulteti. Vredno bi bilo izvesti prim erjavo po­ rasta, vendar to sega čez okvir naše­ ga poročila; s tem se bo ukvarjal pi­ sec zgodovine slovenskega visokega šolstva, znanosti in kulture. N adaljevanje izdaje bio-bibliografij Univerza v Ljubljani je nadvse zasluž­ no in potrebno dejanje, ki bo ugodno sprejeto doma in v tujini. Prav bi bilo, ko bi se ustalilo kot redna edi­ cija vsaj na vsakih deset let. Izdaja­ teljici in uredniškem u odboru smo hvaležni, da sta z njim zapolnila vrzel in nam podala prenovljeno in pom la­ 131