URN_NBN_SI_DOC-VCAYR3KA

OB DVESTOLETNICI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI 200 let obstoja institucije, kakršna je Narodna in univerzitet­ na knjižnica v Ljubljani, je vsekakor jubilej, na katerega bi bil upravičeno ponosen marsikateri številnejši in s kulturno tradicijo bogatejši narod, kot je slovenski. Zaradi tega je prav, da ta dogo­ dek dostojno proslavimo, da se ob tem spomnimo prehojene poti, ki je bila večkrat bolj trnjeva kot rožnata, da povemo, kaj pomeni ta ustanova za naš politični, znanstveni in kulturni razvoj in da poudarimo njen pomen v našem samoupravnem socialističnem družbenem sistemu. Zavedati se moramo, da Narodna in univerzitetna knjižnica ni zgolj pomnik, ki priča o narodovi kulturi in njegovem boju za obstoj, temveč da z bogastvom svojih zalog izpričuje ustvarjalne dosežke našega duha v preteklosti in jamči za nadaljnji razvoj vsega, kar nas kot narod postavlja ob bok drugih pod ugodnejšimi pogoji se razvijajočih narodov. Ni naključje, da so začetki in ves nadaljnji razvoj knjižnice vezani na napredne sile vsakokratnega obdobja, saj gre zahvala za njen nastanek prav tem naprednim idejam in težnjam, ki so sredi 18. stoletja obvladovale Evropo in ki se jim tudi takratni av­ strijski dvor ni mogel upirati. Seveda pa je bil tako v času na­ stanka knjižnice kot v vsej njeni dolgi dobi delovanja vedno priso­ ten tudi odpor krogov, ki jim je bila ta slovenska kulturna institu­ cija trn v peti. Naj se samo spomnimo na A kadem sko akcijo de­ mokratično razpoloženih študentov za slovensko univerzitetno kn již­ nico, ki se je začela leta 1933 in je bila ena osrednjih oblik štu­ dentovskega gibanja skozi več let. Rezultati niso izostali in študen­ tovske vztrajne zahteve so km alu zganile tudi slovensko javnost in končno potegnile za seboj še vodstvo ljubljanske Univerze. Bor­ ba za univerzitetno knjižnico je dejansko postala del borbe sloven­ skega naroda za svoje politične, gospodarske in kulturne pravice. Svojo napredno usmerjenost je knjižnica izpričala tudi v času na­ rodnoosvobodilne borbe, ko je sredi okupirane Ljubljane dajala K n již n ic a 18(1974)3-4 133