URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

Pozitivna povezava bralne pismenosti z bližino splošnoizobraževalne knjižnice se odslikava tudi v tej raziskavi. Za 88 % šol je knjižnica dosegljiva v samem kraju in učenci teh šol so dosegli 499 točk na Raschevi linearni skali. Učenci 12 % šol s knjižnico v sosednjem kraju, oddaljenem od 0,30 do 120 minut, kar pomeni ,da je njihov obisk knjižnice odvisen od odraslih, pa so dosegli 488 točk. Rezultati kažejo dopolnjevanje obeh tipov knjižnic, šolske in splošnoizobraževalne, in povezanost slednje z razvojem bralne pismenos­ ti. Njeno dejavnost bo potrebno razviti, razpresti popolno mrežo, ki jo imajo knjižničarji načrtovano, a zaradi pomanjkanja sredstev nepopolno realizi­ rano. V prihodnje bomo morali tudi pri nas pospešeno razviti podeželje, s poudarkom na krajih, kjer je knjižnica edina kulturna dobrina, ki na nenado mestljiv način poveže skupnost, še posebej pa starše in otroke Potrebno bi bilo tudi okrepiti delo s starši, ki osveščeni najdejo čas, da pripeljejo otroke v knjižnico in jih spodbujajo za obiskovanje in tako korigirajo negativne socialno ekonomske okoliščine doma. Splošnoizobraževalna knjižnica lahko korigira socialno ekonomsko okolje npr. vseh tistih 52 % učencev z bralnim razultatom 497 točk, kjer doma nimajo naročenega časopisa. Ta rezultat je za 6 točk nižji od rezultata učencev z naročenim časopisom. Prav tako lahko priskoči na pomoč 28 % učencem s povprečnim rezultatom 458 točk, kjer imajo doma od 0 do 50 knjig in dosegajo nižji rezultat od 27 % učencev z 51 do 100 knjigami doma. še bolj pa se povečuje razlika s povečanjem števila knjig od 101 do 200 (17 % učencev; rezultat 510 točk) in več kot 200 knjig (27 % učencev; rezultat 516 točk na lestvici bralnih razultatov). Splošnoizo­ braževalna knjižnica je tako tu d i k o re k tiv n i faktor na področju bralne pismenosti. šolsko knjižnico imajo vse v vzorec zajete šole in tudi prisotnost te se povezuje z bralnim uspehom. Še tesneje so povezani bralni rezultati z razredno knjižnico, ki jo ima 60 % šol in povprečni rezultat teh učencev je 501 točka. Učenci 31 % šol, ki nimajo razredne knjižnice, imajo nižji rezultat, 491 točk. Kognitivni razvoj storilnostne presoje je odvisen od socialnih faktorjev, temelji na doživetju uspeha, ki je za oblikovanje mladega bralca in obiskovalca knjižnice zelo pomemben. Pozitivno izkušnjo pa lahko mladi bralec prej doživi, z več možnostmi v poznanem okolju, v razredu. Od tu, opogumljen, nadaljuje pot, tudi samostojno, v centralno šolsko knjižnico, ki širi njegovo bralno obzorje z dodatnim i možnostmi. Zato je priporočljivo porazdeliti knjižnično gradivo, vsaj na razredni stopnji, po razredih, ker razredna knjižnica dejansko uresničuje nenehno dostopnost knjige. K n již n ic a je torej eden izm ed pom em bnih elem entov o b je k tiv n ih možnosti za učenje branja. S podrobnejšimi analizami bo potrebno ugotoviti, zakaj učenci 61 % šol, ki nimajo čitalnice v knjižnici, ki jo sicer predvidevajo standardi za delo šolskih knjižnic (Vzgojno 1990), dosegajo boljše rezultate na testih branja od učencev 39 % šol s čitalnico. K nadaljnji obdelavi kličejo tudi podatki o številu knjig