URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

(naslovov) na učenca v šolski knjižnici. Medtem ko uspeh učencev na bralnih testih raste z rastjo količine knjig doma, je v šolski knjižnici najpomembnejša količina pet do deset knjig na učenca, vsaj za 28 % šol, ki dosegajo bralni povprečni uspeh 506 točk. Ostale šole, ki imajo večjo količino knjig na učenca, dosegajo rezultate pod slovenskim povprečjem. V razrednih knjižnicah je za 46 % šol idealna količina pod dvajset knjig na učenca, saj je bralni rezultat teh šol 508 točk in učenci presegajo sredino (500 točk) p ri vseh vrstah besedil. Raziskava je v mednarodnem merilu potrdila veljavnost velikega števila knjig, in to različnih, tudi za Slovenijo, a večje število ni zmeraj signifikanten pogoj za doseganje dobrih bralnih rezultatov. Otroci za dobro obvladovanje branja, še posebno v prvih fazah učenja ,ne potrebujejo velike količine knjig. Morda jih ta celo navaja k površnosti v nasprotju s količino pet do deset naslovov,ki poziva k temeljitejšemu branju. To bi potrjevalo Heckhausnovo ugotovitev o vplivu stvarnega okolja( Pädagogische 1984), da na motivirano ravnanje ne vpliva zmeraj (še zlasti ne pri devet do enajst let starih otrocih) "čim več- tem bolje", ampak je pomembna ustrezna sredina. Enako ugotovi­ tev je dala angleška raziskava o bralnih nagibih, o bralni spretnosti devet do trinajst let starih otrok, kjer je bila velika količina knjig potrebna, a ne signifikanten pogoj za branje otrok. Pomembno je okolje, še zlasti za majhne otroke, razredne knjižnice, bralni kotički (Ingham 1981). Domačnost okolja razredne knjižnice je tudi pri nas vplivnejša od šolske knjižnice. Otroci, sicer lahko z malo večjo količino knjig na enega učenca, dosegajo boljše bralne rezultate in še to pri vseh vrstah besedil. Središčno točko 500 presegajo tudi p ri branju razlag, kar je v prim eru dejavnikov, povezanih s knjižnico, prava redkost. Preseganje se pokaže še pri manjšini šol pri prirastu knjig in za manjšino šol v velikih mestih. V pliv količine knjig je tesneje povezan z branjem pripovedi, manj z razlagami, najmanj s sporočili z grafičnimi dopolnitvami.Ista količina knjig ne da povsod enake kvalitete. Slovenski standardi za delo šolskih knjižnic (Vzgojno 1990) določajo osem do deset knjig na učenca, pri čemer pa ob količini v enaki meri poudarjajo pomembnost izbora knjig, m otivacije, oz. pedagoškega dela v šolski knjižnici. To zadnje se je verjetno potrdilo tudi v razrednih knjižnicah, kjer je učitelj v tesni povezavi z otrokom in knjigo. Uspešne šolske knjižnice imajo konstanten prirast knjig, skaterim povečujejo možnosti izbora, posodabljajo knjižnično zalogo, razvijajo branje in povečujejo motivacijo za branje. Tudi tu količina knjig pri tej starostni stopnji različno vpliva, a standardno določilo ena nova knjiga v letu na učenca ustreza potrebam. Uspešno delovanje knjižnice pa bolj kot količina knjig opredeljuje uporaba knjižnice in njenega gradiva. Šolska knjižnica je v službi šolskega programa in navadno se njena dejavnost ne meri samo s številom na dom izposojenih knjig. Za potrebe te raziskave pa je podatek o možnosti izposoje knjig na dom relevanten. Šolske knjižnice (tudi razredne ) dovol­ jujejo izposojo na dom. Ta je v tesni povezavi z bralnim i uspehi. Otrok v tem