URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

'Tisk (je) razbil monopol knjižnice" (McLuhan 1973, str. 236), v katerih so bile knjige pred pojavom tiska shranjene za posvečene in bile celo priklenjene. S tiskom je knjiga postala dosegljiva, šla je v korak s posameznikom v prostor in čas. Omogočala je samostojno učenje, postala je novo vizualno učilo, stroj za poučevanje. Tudi danes te vloge ni zgubila. Tisk ostaja še zmeraj osnovno sredstvo pridobivanja znanja, branje pa ostaja še zmeraj glavni način učenja. Izobraženec sprejme približno tri četrtine znanja iz knjig in drugih tiskanih virov. Vseh knjig, ki jih človek potrebuje v času izobraževanja, ne more imeti doma. Obisk knjižnice je nujen. Bralne navade so se spremenile in s tem tudi uporaba knjižnice. Obisk knjižnice ni statusni simbol, kot je lahko še zmeraj knjiga doma in z večjo verjetnostjo so prebrane knjige iz knjižnice kot tiste doma. Med obiskovalci knjižnice so pogosto ljudje, ki imajo sicer dovolj knjig doma, tudi tisto, ki jo potrebujejo, aje v svoji neurejeni zbirki knjig ne najdejo. Z množenjem knjig po vsebini in po številu je rasla potreba po njenem sistematičnem in preglednem zbiranju, po predstavitvi v knjigah zajetega znanja, zato da bi postalo hi tro dostopno. Veljavo so spet pridobile knjižnice. Za znanja željne ljudi, za delež tistih uporabnikov knjižnic, ti so v manjšini, ki se polno vključujejo v komunikacijski krog, ki ne ostajajo samo na ravni informiranja znotraj skupine, nesposobni za komunikacijo navzven, so knjižnice nepogrešljive. Komunikacija jim pomeni, poleg identifikacije in for­ macij, tudi njihovo sprejemanje , predelavo, razumevanje, interpretacijo, preverjanje razumevanja sporočenega. Taki uporabniki, ki so osvojili branje v vsej njegovi razsežnosti, vedo tudi, da je branje razvojni proces, ki se nikoli ne konča, če želi človek ostati aktiven člen komunikacijskega kroga. Kljub poplavi tiska pa narašča funkcionalna nepismenost, ker ljudje niso sledili razvojnim etapam branja, število funkcionalno nepismenih se povečuje tudi s tistimi, nekoč pismenimi prebivalci, ki žive v socialno in kulturno siro­ mašnem, zanemarjenem okolju, katero od njih ničesar ne zahteva in jih k ničemur ne spodbuja. Celo odsotnost elementarnega branja se pojavlja pri ljudeh, ker so pozabili brati. Komunikacijsko so zato osiromašeni. Se zmeraj velja, da tisoč besed pove več kot npr. ena sama slika, še zlasti na področju abstraktnih idej. Učinek tega se odslikava tudi v književnosti. "Dve do tri generacije književnosti lahko narede več za spremembo mišljenja, kot dva do tri tisoč let tradicionalnega življenja" (McLuhan po Frazer 1973, str. 111). Manjšina prebivalcev, za katere je knjižnica kot nujnost privilegij, bi verjetno ne glasovala samo za povečanje sredstev za razvoj knjižnic, ampak bi posta­ vila še pogoje, kako naj bi bil denar uporabljen. Tradicionalno podobo knjižnice, sistematično urejene zbirke knjig s prijaznim i knjižničarji, bi nado­ mestili s knjižnico, ki omogoča sodobnemu človeku uveljavljanje inform a­ cijske svobode. Predpogoj pa je informacijsko pismen uporabnik, ki po Hayesu (Plevnik 1986, str. 40) obvlada tehnično razumevanje informacijske tehnologije, praktično razumevanje tehnologije, razumevanje uporabe in for­ macij, razumevanje vpliva informacij. Tako pismenost pa se težko doseže