URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

Kakšno vlogo in kakšen vpliv imajo knjižnice pri razvoju branja? To vprašanje si knjižničarji redko postavljajo, ker svoje delo namenjajo uporabnikom knjižnice, ki znajo brati, na različnih nivojih, a vendar, sodijo med beroče. Kaj in koliko ter kako berejo in zakaj nekateri prebivalci ne obiskujejo knjižnice, pa so vprašanja, na katera preobremenjen knjižničar ne more odgovoriti. H krati pa so to interdisciplinarna vprašanja, ki zadevajo različne stroke. Ko te iščejo odgovor na ta vprašanja, navadno knjižnice prezrejo, ne dajo jim ustrezne veljave. Celo na področju izposoje knjižničnega gradiva in posredovanja informacij jim nekateri futurologi odrekajo veljavo. Poenostavljena projekcija popolne demokratizacije znanja v prihodnosti je taka, da bo vsak lahko dobil na dom vsako knjigo, informacijo in to v tridimenzionalni podobi. "Pomemben trend je, sporoča Michael Newman, da tehnologija podpira vsesplošno distribucijo informacij, namesto da bi bile te v domeni velikih institucij, ki bi jih delile po svoje. Model, mnogi - mnogim, bo uničil model nekateri "mnogim" (Katz 1993). Pa vendar tehnologija ni vsemogočna in sama je od marsičesa odvisna. Sami lahko izbirajo inform a­ cije, ki jih zanimajo, in jih delijo z drugim i le tisti, ki to tehnologijo imajo. Dostop in prenos digitalnih novic, vključitev v elektronske mreže, kjer si prikličejo razširjene verzije novic, jih sporočajo drugim , vpliva na obliko­ vanje globalne informacije, ki postaja enaka za vse, dostopna vsem, nima avtorstva, nima lokalnega konteksta, a še zmeraj z omejeno dostopnostjo prav zaradi tehnologije, kjer vertikalni razvoj globalne komunikacijske tehnologije ne dohiteva in ker vsaka generacija novih medijev praktično potrebuje novo opremo. Tako še zmeraj grozi nekaterim družbam kom uni­ kacijska izoliranost zaradi razlik v hitrosti ustvarjanja in obdelave podatkov, znanja in mišljenja, pa seveda tudi zaradi nepismenosti. Funkcija knjižnice ostaja klasična (3), zato pa se mora obvezno posodabljati njena vsebina z novimi mediji in novo tehnologijo, pri čemer pa te novosti ne izključujejo knjige, tiska. Značilnost sodobnega sporočanja je zmožnost ohranitve različnih pisav in različnih medijev, ne pa izločanje medijev. Virtualna knjižnica, ki uporabniku nudi možnost tridimenzionalno doživete informacije, ne pomeni take prednosti, da bi brez premišljevanja stare oblike sporočanja zanemarili. A V sredstva, ki iz družbenega zornega kota pomenijo pridobitev, ker omogočajo natančno informiranje množice, na drugi strani prizadenejo človekovo reflektivno mišljenje in zmanjšujejo imaginacijo, ki je "temeljna lastnost inteligence in družba, v kateri bi zmožnost kovanja sim­ bolov opešala, bi hkrati izgubila možnost ukrepanja" (Leroi Gourhan 1988, 1 .del, str. 237). Karakteristični za človeka in njegovo aktivnost pa sta kreacija in transformacija simbolov, ki so hkrati osnovni nosilci za informacije, za pošiljanje, za prenos mišljenja. Tudi računalniška tehnologija je, po Postma- novem mnenju, eno izmed zagotovil, da bosta branje in knjiga preživela, kajti