URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

za programiranje mora človek znati jezik, znati mora analitično m isliti (Postman 1983). Sožitje medijev v knjižnici in soodgovornost knjižnice za bralno usposo­ bljenost uporabnikov knjižnice, sodelovanje knjižnice p ri informacijskem opismenjevanju čim večjega števila prebivalcev so naloge, ki jih knjižnice brez priznane vloge na področju branja ne bodo mogle opraviti. S priznan­ jem te vloge dobijo dodaten, vsega upoštevanja vreden razlog za financiranje svojega razvoja. Odgovor o vplivu knjižnice na branje pa smo poiskali v okviru mednarodne raziskave o bralni pismenosti, k i na možen v p liv knjižnice na razvoj bralne pismenosti ni pozabila. Rezultati m ednarodne raziskave Prvo poročilo o rezultatih dosedaj največje raziskave o bralni pismenosti, v kateri je sodelovala v okviru 32. izobraževalnih sistemov z vseh celin tudi Slovenija, je podal W arwick B. Elley (Elley 1992). S tem poročilom in s podatki, dosegljivimi v Centru IEA na Pedagoškem inštitutu, kjer je v okviru te raziskave občasno sodelovala tudi predstavnica Narodne in univerzitetne knjižnice, bomo osvetlili odgovore na vprašanja, ki se nanašajo na knjižnico, zato da si potrdim o štiri trditve v uvodnem odstavku. Da bo izvleček jasnejši, je potrebno predstaviti koncept. Namen raziskave, za katero je bila bralna pismenost definirana kot sposob­ nost razumevanja in uporabe tistih jezikovnih oblik, ki jih zahteva delovanje v družbi in /a li pa so pomembne za posameznika, je bil: - Določiti povprečne ravni dosežkov bralne pismenosti na vzorcih 9 in 14-letnih učencev v vseh izobraževalnih sistemih. - Opisati prostovoljne dejavnosti teh učencev. - Proučiti razlike v poučevanju branja in ugotoviti, kako so te povezane z učenčevimi dosežki in prostovoljnim branjem. V letu 1991 je bilo izvedeno glavno testiranje tudi na 219 šolah v Sloveniji, ki so bile izbrane v reprezentativen vzorec (140 šol s 3421 učenci 3. razredov in 139 šol s 3328 učenci 8. razredov; 50 šol zastopa stratum podeželja, 90 pa urbano okolje - 28 veliko mesto, 25 srednje veliko mesto in 40 majhno mesto). Učenci so reševali bralne naloge. Po vsakem prebranem besedilu s področja pripovedi, razlag in sporočil z grafičnim i dopolnitvam i so odgovarjali na vprašanja izbirnega tipa. O dgovorili so tudi na vprašalnik o branju doma in v šoli, učitelj razreda in ravnatelj šole pa na vprašanja o sebi, o poučevanju in o organizaciji življenja in dela šole.