URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

Odgovori učencev so b ili razvrščeni po Raschevem modelu v linearno skalo bralnih dosežkov s srednjo vrednostjo 500 točk in standardno deviacijo 100 točk. Učenci, ki so dosegli rezultate blizu točke 500, so tisti, ki so odgovorjali na vprašanja srednje težavnosti. Učenci, ki so desegli rezultate nad 600 so bili sposobni točno odgovoriti na zelo težka vprašanja in so dobro pismeni, medtem ko imajo učenci z rezultati pod 400 omenjene bralne sposobnosti; znali so odgovoriti točno le na kratke, enostavne odlomke, kjer je bil najpo­ gosteje odgovor v odlomku. Za mednarodno analizo so upoštevali tudi socialno ekonomske razlike med državami, pri čemer so podatki za ekonomsko razvitost posameznih držav vzeti iz UNESCO-vega poročila. Nacionalni razvojni indeks (2), sestavljen iz treh dimenzij, gospodarstva, zdravstva, pismenosti zagotavlja podporo za dvig bralne pismenosti. Elley pravi, da "...države z visokim razvojnim indek­ som lahko posvetijo več pozornosti kvaliteti poučevanja, namenijo več sred­ stev za izobraževanje učiteljev, za svetovalne službe in imajo boljše vire v šolah. Države z nizkim razvojnim indeksom so sistematično na slabšem položaju in tako potencialno manj sposobne doseči visoko stopnjo pismenos­ ti na testih te raziskave” (Elley 1992, str. 10). Pri večini držav je stopnja bralne pismenosti v tesni zvezi z nacionalnim indeksom. Razvijojoče se države se bolj nagibajo k nižjim rezultatom kot industrijsko dobro razvite države. Povprečni razvojni indeks vseh sodelu­ jočih držav je 2,91. Slovenija je z razvojnim indeksom 2,97 na 17. mestu. Povprečni rezultat na testih branja je pri skupini tretješolcev 498 točk, 20. mesto v skupini 27. držav, razmik je segal od 383 točk do 569 točk. Pri osmošolcih pa je rezultat 532 točk in s tem 11. mesto v skupini 31. držav. Tem je uspelo doseči rezultat nad pričakovanji in možni vp livi na dvig bralne pismenosti od tretjega do osmega razreda bodo proučeni z nadaljnjimi raziskavami v nacionalnem okviru. Povezava uspeha pri testih branja s stopnjo socialno ekonomske razvitosti okolja se kaže tudi v izbranih stratumih. Že tradicionalno imajo učenci v mestu več izobraževalnih možnosti in boljše pogoje kot vrstniki s podeželja. Z nižjim nacionalnim indeksom so razlike med podeželjem in mestom še večje, bogate države pa so z oskrbo podeželja z ustreznimi viri uspele vas približati mestu. Med glavne korekcijske faktorje sodi predvsem dostop do knjige, knjižnica. Za večino držav velja ta podoba, tudi za Slovenijo, saj so npr. tretješolci, s skupnim povprečnim rezultatom pri branju 498 točk, dose­ gli na podeželju 488 točk, v majhnem mestu 497 točk, v srednje velikem mestu 504 in v velikem mestu 513 točk. Med dejavniki, ki so povsod tesno povezani z boljšimi dosežki branja v tej raziskavi, so tudi velike šolske knjižnice, velike razredne knjižnice in redna izposoja knjig. Dosegljivost prim ernih knjig pa je ključni dejavnik bralne