URN_NBN_SI_DOC-VOP7EAO2

pismenosti, zato imajo države z višjim i rezultati tudi boljšo oskrbo učencev s knjigami doma, v knjižnicah, knjigarnah in seveda v šolah. V splošnem se veča rezultat na testu branja z dostopnostjo knjig, čeprav so pomembni tudi drugi pogoji za bralno uspešnost. Več ima šola teh, bolj uspešni so njeni učenci pri branju, in v mestu, kjer otroci tudi v Sloveniji dosegajo boljše rezultate, je teh več kot na podeželju. Dobra knjižnica pa predstavlja najbolj močno področje pomoči otrokom za izboljšanje branja. V nadaljevanju bomo iz raziskave izluščili tiste dejavnike, povezane s knjižnico, ki jih lahko spremenimo, nanje vplivamo, zato da bi dosegli boljšo bralno pismenost. Za naš namen zadostuje populacija tretješolcev. Vsi v vzorec zajeti učenci 140. šol se z rezultati na testih branja gibljejo med 400 in 600 točkami, razen razreda na eni šoli, kjer dosegajo učenci povprečen rezultat 398 točk. Povprečni rezultat učencev tega reprezentativnega vzorca je 498 točk, pri čemer so učenci pri branju pripovedi dosegli povprečje 502 točki, pri razlagah 489 točk in pri grafičnih sporočilih 503 točke. Socialno okolje, v krog katerega sodi tudi knjižnica, oblikuje motivacijo kot zunanji dejavnik, ki deluje tudi m im o subjektivnih sil in človek neopazno spreminja svoje ravnanje. Še posebno pa vpliva na razvoj motivacije socialno okolje v obdobju primarne socializacije (Kranjc 1982). V tem obdobju razvi­ jajo mladi, kot trdijo tudi drugi strokovnjaki, Heckhausen (Pädagogische 1984), svoje prve motive, ki se krepijo skozi izkušnje in lahko postanejo relativno nespremenljiv sistem, ki okrepi posameznikovo obnašanje. Zgodn­ je doživetje branja, zgodje srečanje s knjižnico in pozitivna izkušnja tega doživetja dajeta večjo verjetnost za oblikovanje te izkušnje v navado, ki jo bo človek uresničeval z večjo verjetnostjo kot tisti, ki so se s to izkušnjo srečali kasneje, v povezavi z neko obveznostjo in sc zato ta izkušnja pogosto s prekinitvijo te obveznosti tudi konča. Taka obveznost je tudi osnovna šola, ki za veliko, preveliko, lju d i pomeni ob končanju tudi prenehanje branja, oz. prenehanje njegovega razvijanja. Zato imajo v okviru primarne socializacije splošnoizobraževalne knjižnice pomembno vlogo, kot element, ki daje možnosti za razvoj tega motiva še pred vstopom v obvezno osnovno šolo. Te knjižnice s svojimi oddelki za mladino do petnajstega leta starosti privabljajo že predšolske otroke v svoje prostore z različnimi prireditvam i, med katerimi je napopulamejša ura pravljic, v zadnjem času pa se ji s popularnostjo približuje ura igranja s knjigo. Med približno 38 odstotki mladih članov splošnoizobraževalnih knjižnic je okoli 5 odstotkov predšolskih otrok. Tudi pri nas je obisk knjižnice povezan z branjem. Še vse preveč zasidrano mnenje,da naj bi otrok obiskal knjižnico, ko zna brati, tudi pri nas vpliva na to, da se večina otrok včlani v knjižnice šele z vstopom v šolo. K temu pripomore šola, ko učitelji z otroki obiščejo knjižnice. Za večino otrok je vzgojitelj ali učitelj p rv i vodnik v knjižnico, ne pa starši, še zlasti ne starši,ki sodijo v krog neuporabnikov knjižnice. 169