Kazalo_1.pmd

Knjižnica 51(2007)3-4, 9-21 10 with technological failures of e-book reading devices that it is popularly believed. The backbone of the book publishing process is the inseparable link between the content and its carrier; on this basis, the publishers has become the gatekeepers of intellectu- al production and the authorship has become a profession. In e-publishing, the link between the content and its carrier disintegrated; as a consequence, e-book publish- ing never established itself in a form of successful business process. Additionally, throughout the last 500 years, the printed book established itself as the most appro- priate media for dissemination and storage of the most sophisticated product of hu- man mind. The paper shows that the e-book lacks the necessary features to substitute printed book in this role. However, regardless its dominance over e-book, the produc- tion and marketing of printed books have become almost entirely digitized. As a con- sequence, instead of e-book readers, paper has become the most important carrier of e-book content Key words: book, electronic book, print with movable types, e-publishing. 1 Zastavitev problema: kaj je knjiga danes in kaj je bila nekoč? Knjiga je nenavaden in starodaven medij. Njena sedanja fizična oblika, kodeks – v knjižni blok zvezani in med platnice vpeti listi – je pred približno dva tisoč leti v Evropi postala dominantna oblika hranjenja in posredovanja besedil ter na smetišče zgodovine potisnila zvitke, ki so jih uporabljali v starem Rimu, Grčiji in Egiptu, s čimer je, kot opozarja Chartier (1995), v svojem času povzročila podobno radikalne spremembe v načinu hranjenja, posredovanja in dostopanja do informacij, kot izum tiska pred petsto leti in pojav svetovnega spleta sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. A če imamo tisti, ki smo bili rojeni pred letom 1970 zadnjo spremembo še živo pred očmi, je prvi dve že davno tega prekril plašč časa in pozabe: knjiga v formatu kodeksa je z vsem, kar je prinesla s sabo, pos- tala samoumevni del našega vsakdana, del naše druge narave. V pričujočem besedilu bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, od kje tako fas- cinantna obstojnost kodeksa. Ob relativno nepomembnih modifikacijah je nam- reč z nami že dva tisoč let: težko bi našli še kak drug človeški izum, ki bi se tako dolgo in uspešno upiral zobu časa, še posebej, če upoštevamo, da so se v zadnjih dvesto letih pojavili številni drugi mediji, od časopisov, revij, radia, do televi- zije, svetovnega spleta, in, če hočete, elektronske knjige, ob rojstvu katerih so se vedno našli preroki, ki so napovedovali smrt ne samo tiskane knjige, ampak tudi formata kodeksa. A sta jih oba doslej še vse preživela, kot da bi imela pri hran- jenju in posredovanju informacij, znanja in kulture v najširšem pomenu te be- sede, v zahodni civilizaciji posebno funkcijo, pri opravljanju katere sta vsaj za- enkrat nenadomestljiva. Če za kaj, lahko tako za kodeks kot za tisk rečemo, da