Kazalo_1.pmd

13 knjižnim naslovom morda odprli novo tržno nišo, ki bi omogočala ekstradobičke, zaradi česar so pripravljeni »eksperimentalno« vlagati tudi v natis netipičnih, nenavadnih knjižnih naslovov. Za iskanje takih zgledov ni treba ravno daleč v preteklost: klasičen primer tega je Harry Potter, ki ga je v Londonu kot preveč nekonvencionalnega – »najstniki ne berejo tako debelih knjig« - odklonilo devet založnikov, nato pa ga je deseti spremenil v eno tržno najbolj uspešnih knjig vseh časov, samega sebe pa v enega najbogatejših svetovnih založnikov. Z malce ci- nizma bi lahko rekli, da v demokratičnih in tržnih družbah luči sveta niso ugle- dale le tiste knjige, za katere so njihovi založniki predpostavili, da zanje ne bo bralcev. Digitalna tehnologija pa je vse to spremenila, saj je radikalno zmanjšala fiksne stroške in je – kot omenjeno že zgoraj – postalo ekonomsko možno posamezen knjižni naslov natisniti v enem izvodu naklade. Še več, če morajo »klasični« knjigarnarji svojo vlogo kulturnega sita opravljati že zato, ker imajo pač na svo- jih policah prostor za omejeno število knjig, v digitalnih knjigarnah tovrstnih omejitev ni: podobno kot spletne trgovine, ki prodajajo glasbene datoteke, imajo spletni knjigarnarji na svojih »policah« prostor za neomejeno število naslovov. Nič nenavadnega ni, kot opozarja Anderson (2006) če tovrstni spletni trgovci s knjigami četrtino svojega prometa ustvarijo s knjižnimi naslovi, ki jih prodajo le v enem izvodu letno. S tovrstnega, tržnega zornega kota ni tiskana knjiga zato nič drugačna od digitalnih datotek, ki v svetu glasbe in filma zamenjujejo klasi- čne nosilce, kot so devedeji, cedeji, videokasete in nekoč davno vinilne plošče: še več, glede na to, da je, razen da je natisnjena na nosilcu iz papirja, v celoti izde- lana s pomočjo digitalne tehnologije, tržijo pa jo na podoben način kot digitalne glasbene datoteke, bi lahko postavili celo tezo, da je de facto digitalno tiskana knjiga po svojih tržnih in proizvodnih lastnostih v resnici elektronska knjiga – prav tista elektronska knjiga, za katero so sredi devetdesetih let vsi napovedova- li, da bo izpodrinila tiskano knjigo. Zares, na papirju natisnjen kodeks kot oblika hranjenja informacij je svojevrsten Feniks zahodne civilizacije: potem, ko ga pokopljejo, vedno znova zažari v novem plamenu in naprej opravlja svojo sta- rodavno funkcijo. Zato, da bi razumeli, zakaj elektronska knjiga malce paradoksno obstaja na pa- pirnatem nosilcu, ne pa denimo na elektronskem bralniku, velja najprej razmis- liti o temeljnih spremembah, ki sta jih v odnos do informacij, značilnem za za- hodno civilizacijo, prinesla izum tiska in pojav kodeksa ter nato s stališča teh sprememb analizirati tiste lastnosti elektronskih bralnikov, zaradi katerih ti niso mogli uspešno prevzeti vseh funkcij tiskanega kodeksa. Kovač, M. Paradoksi kibervesolja: zakaj e-knjiga obstaja le na papirju?