Kazalo_1.pmd

Knjižnica 51(2007)3-4, 9-21 18 King kot pisec ni imel ne časa ne znanja ne socialnega kapitala, da bi lahko vse to postoril sam. Povedano drugače, s tem, ko je poskusil ukiniti komunikacijski krog knjige, je King bistveno znižal domet svojega knjižnega besedila, saj je s tem ukinil vse tiste mehanizme, ki uravnavajo poti, po katerih pridejo danes knjige do svojih bralcev. Še več: s tem je posredno začel ukinjati tudi samega sebe kot avtorja, saj bi se, če bi se želel uspešno tržiti, moral začeti ukvarjati z založniškimi posli in bi mu začelo zmanjkovati časa za pisanje – ali pa bi se moral zadovoljiti z bistveno nižjimi prihodki, ki bi mu jih prinašala prodaja njegovih del zgolj preko osebne spletne strani. Ti prihodki bi pri zvezdi Kingovega kova sicer še vedno več kot zadoščali za dostojno preživetje, pri marsikaterem drugem, manj popu- larnem avtorju pa ne bi več. 5 Kulturne prednosti tiskane pred e-knjigo Skratka, naj si avtorji o založnikih in knjigarnarjih mislijo vse najslabše (in obrat- no), eni brez drugih še vedno ne morejo – smrt založnika in konec komunikaci- jskega kroga knjige pa lahko pomeni tudi smrt avtorja kot posameznika, ki živi zgolj od svojega avtorskega dela. S tega zornega kota ne čudi, da je danes ele- ktronsko založništvo najbolj razvito v tistih sferah, v katerih avtorji niso neposredno ekonomsko odvisni od svojega pisanja: denimo v akademski sferi, kjer je objavljanje način verifikacije raziskovalnega dela, sredstva za samo razi- skovalno delo pa prihajajo od drugje. Ta ugotovitev nas znova vrača k Phillips-Copovi tezi, da je knjiga predvsem svo- jevrstna informacijska arhitektura: tudi če se lahko strinjamo s tistimi, ki opo- zarjajo, da so elektronske datoteke neprimerno bolj priročne za hranjenje kot tiskane knjige, češ na trdem disku lahko shranimo nekaj tisoč knjig, za katera bi v tiskani obliki potrebovali nekaj deset metrov polic; in tudi če pritegnemo tis- tim, ki opozarjajo, da sta distribucija in skladiščenje elektronskih knjig neprimer- no cenejša od distribucije in skladiščenja tiskanih, razmeroma slabo ločljivi ekrani, prešibke baterije in nekompatibilni software pa rešljivi tehnični proble- mi, še vedno ostaja dejstvo, da za knjige na elektronskih nosilcih nimamo ust- reznega poslovnega modela, ki bi na ustrezen način služil delovanju te informa- cijske arhitekture. In to sociološko dejstvo je vsaj zaenkrat neprimerno bolj pomembno od morebitnih tehnoloških prednosti digitalnega medija pred papir- jem. Sociološki vzroki, zaradi katerih knjige na elektronskih nosilcih še niso izpo- drinile tistih na papirju, pa niso vezani le na načine trženja knjižnih vsebin, am- pak tudi na njihovo vpetost v našo civilizacijo. Kot smo omenili že zgoraj, so bile ob njegovem nastanku glavne »komparativne« prednosti kodeksa lažje iskanje