URN_NBN_SI_DOC-VU0KKRRF

nem čurje in nem škutarje te r navdušeno sprem ljanje starejših di­ jaških vzornikov, ki so s svojim javnim nastopom propagirali ideje vseslovenstva in ruske oktobrske revolucije, pa je oblikovalo m la­ deničevo idejno usm erjenost. Oboje se je v večjem obsegu začelo izražati v ljubljanskih visokošolskih letih, ko je študiral slavistiko in um etnostno zgodovino in leta 1935 diplom iral iz jugoslovanske književnosti. P rvi v tisku objavljeni deli — 1926 v dunajskem listu Vidensky tydennik članek o češkem slavistu in svojem stricu J. K aräseku, 1929 literarn a ocena K raigherjeve dram e Na fronti sestre 2ive v Om ladini — sta še prispevka D olarja srednješolca, kot visokošolec pa je predvsem sodeloval v časopisih Zenski svet (1930) in G ruda (1930, 1931, 1933) s pesmimi in črticam i. V študentskem javnem družbenem in političnem delovanju se je opredeljeval za napredne slovenske nacionalne in levičarske skupine te r v njih aktivno sodeloval. Po diplomi kot pripadnik levičarskih političnih organizacij ni dobil državne profesorske službe, za k ar se je bil šolal. Sodeloval je kot publicist in novinar v raznih časopisih in časnikih te r delal kot urednik ku ltu rn e ru brike liberalnega časnika M ariborski ve- černik J u tra (1938) in socialističnega tednika Edinost (1938—1940) v M ariboru. Po ukinitvi slednjega je bil prem eščen v redakcijo nem škega časnika M ariborer Zeitung, vendar je zaradi nasprotova­ n ja vse bolj naraščajoči nacifašistični usm eritvi lista zaposlitev izgubil. Po nem ški okupaciji M aribora se je um aknil v Ljubljano, k jer je kot brezposelni pregnanec prebil prvo vojno leto, ostala tri leta pa je preživel v Zagrebu pri sorodnikih in bil priložnostno zaposlen kot blagovni knjigovodja. Vključil se je v narodnoosvo­ bodilno gibanje te r bil v Zagrebu med izdajatelji in pisci sloven­ skega ilegalnega lista Glas resnice. V m arcu 1945 ga je hrvaška policija aretirala in ga vtaknila v zagrebške zapore, iz katerih je bil po akciji partizanskih ilegalcev z drugim i političnim i jetniki rešen tik preden je um ikajoča se ustaška soldateska mogla ures­ ničiti svojo nam ero, da jih zverinsko pokolje. Po osvoboditvi se je vrnil v M aribor in prevzel uredništvo čas­ nika Vestnik. Deloval je kot javni družbeni delavec te r kot p re­ davatelj v okviru družbenopolitičnih organizacij in tečajev L jud­ ske prosvete, krajši čas pa tudi kot profesor ruskega jezika v m a­ riborski gimnaziji. V letu 1946 je postal najprej sekretar, nato d ra ­ m aturg in direktor Dram e te r nazadnje upravnik Slovenskega na­ rodnega gledališča v M ariboru; bil je tudi urednik m ariborskega Gledališkega lista. Ob delu v gledališču je opravil bogato preva­ jalsko delo, ki obsega okrog 25 dram skih del cele galerije tu jih av­ torjev: angleških (M. in R. Anderson, Huxley, P atrick, Synge), francoskih (Roland, B ernard, Camus, G iraudoux, Anouilh, M ari