URN_NBN_SI_DOC-VVBUMBQR

Medtem ko smo v lanskem šolskem letu praznovali že trideseto leto "prav­ ljičnih ur" v Pionirski knjižnici, so se "igralne ure" kot druga prireditev za najmlajše otroke razvile šele pred leti. Prvotno sta b ili to dve u ri na teden, ko je bila pravljična soba odprta otrokom (in njihovim staršem), da bi se lahko igrali z družabnim i in d id a ktičn im i igračami, ki jih im am o v naši zbirki, odločili pa smo se, da jih ne bom o izposojali. Seveda je m oral b iti prisoten tu d i eden od knjižničarjev, da je iskal otrokom ustrezne igrače, jih posprav­ ljal, se igral z otroki, inform iral starše itd. Poleg tega je v pravljični sobi zbirka tujih slikanic, kjer so pravljice z vseh koncev sveta in otroci so si želeli, da bi jim starši ali knjižničar, ker so pač v tu jih jezikih - pripovedovali pravljice iz teh slikanic. V p ravljični sobi so tu d i lutke, skromne in nekatere že poškodo­ vane, vendar lutke, ki zaživijo, ko jih otroci vzamejo v roke... Tako so nastale "igralne ure s knjigo": Če že otroci prihajajo v knjižnico, da bi se igrali, jim pokažim o, kaj vse imamo v knjižnici in pokažimo jim tako, da bodo zrasli v stalne obiskovalce knjižnice, uporabnike najrazličnejšega fonda in ne na­ zadnje - da bodo zrasli v bralce literature. Takšne igralne ure v knjižnicah se najbrž marsikje dogajajo; ponavadi so obvezni drugi del pravljične ure, ko otroci po poslušanju pravljice rišejo in se malo poigrajo. V Pionirski knjižnici pa smo skušali obdržati dve p rire d itv i oz. o b liki dela z otroki od predbral- nega obdobja do nekje 9 leta starosti: pravljične ure naj bi bile namenjene predvsem pripovedovanju in poslušanju pravljic, najpogosteje ob gledanju slikanic, in na tej p rire d itv i se zbirajo otroci, ki imajo radi predvsem pravljice oz. jih najraje poslušajo. Na igralnih urah pa se zbirajo otroci, ki bi se radi igrali, in če se že igrajo v knjižnici, smo rekli, naj se to dogaja s knjigo. Tako otroci prihajajo na igralne ure v knjižnico in prihajajo radi, saj jim pokažemo, kaj vse knjižnica nudi: knjige, glasbene kasete, igrače, lutke... V knjigah so pravljice, uganke, pesmice in pesmice, ki jih lahko zapojemo, v pravljični sobi otroci lahko rišejo, barvajo tu d i z vodenim i barvicam i (kar jim včasih doma mame ne pustijo, ker so "še prem ajhni"), šivajo... lahko opo­ našajo živali, plešejo, zaigrajo kako zgodbico z lutkam i ali brez njih,... lahko posejejo žitna zrna in posadijo fižol, pojedo jabolka... p ripravijo voščilnice in navoletno okrasje za dom in knjižnico... Zdaj se otroci veselijo živobarvnih jesenskih listov, zdaj snežink, zdaj p rv ih zvončkov in trobentic. Vedno pa s pravljico, ne z eno, kar z večimi, tu d i, če uporabljam o poučne knjige. Odnos otrok do življenja je namreč pravljičen (čudijo se), knjižničar si le prizadeva, da bi b ili tu d i odnosi med njim in otroki pravljični, vsa igralna ura naj bi se dogajala na pravljičen, čaroben, ču d o vit način. V večini (skoraj vseh) prim e­ ro v nam to povsem uspe, saj čudenje, čarobnost, pravljičnost prihaja od otrok, iz njihovih duš, njihove naravnanosti do življenja, malo pa k temu prispeva knjižničar, ki skuša različne elemente ure p rip ra v iti in p onud iti na pravljičen način: izbira otrokom prim erne literarne um etnine in p rip ra vi takšne likovne, gibalne, glasbene in druge aktivnosti, za katere predvideva, da se bodo razvile iz izbranega pravljičnega jedra. Knjižničar iz svojih obširnih p riprav izbira in ponuja med igralno uro tiste knjige, leposlovne in