URN_NBN_SI_DOC-VZVVEDDS

da sodi bibliotekarstvo med infor­ m acijske znanosti. Knjižnica je Henningu kom unikacijsko sredi­ šče, v katerem poteka sodobni dia­ log družbe. Knjižnica ni zgolj zbir podatkov, pač pa je živ organizem dialoga. Ali če navedemo Heningo- vo definicijo: »Javna knjižnica da­ je na razpolago m ateriale, ki jih m orem o im eti za m anifestacij ske oblike komunikacije.« Henning meni, da je nekdanja »ljudska knjižnica« bila izrazita in­ stitucija razredne družbe. Ker pa razredna n asp ro tja v ZR Nemčiji niso več zaostrena, se avtorju zdi logična preobrazba »ljudske« v »javno knjižnico«. K njižničarstvo je mogoče im eti le za celoto v stopnjah, ki so pogojene s potre­ bam i in zanim anjem uporabnikov. Knjižnica sam o posreduje med svojim inform acijskim gradivom in različnim i kom unikacijskim i sklopi, ne pa vodi, kot se to do­ gaja v »zaprtih komunikacijah«. Drugače politično angažiran pa je M anfred Rothe, »mladi socia­ list« (»Juso« iz zahodnonem ške socialnodem okratske stranke), v sestavku Inform acija brez angaž­ m aja? Po njegovem je označba: »Knjižnica izhaja iz družbe za družbo« brez vrednosti, saj ni zna­ no, katera je pravzaprav družba, ki knjižnico ustanavlja in vzdržuje, in katere naloge do družbe so knjižnici naložene. Tudi trditev, češ da »duhovna raznoličnost omo­ goča državljanom , da si iz m nenja in nasprotnega m nenja izdelajo svojo sodbo«, se zdi R otheju lepo­ rečna: ko se nekoliko posm ehne evforističnem u m alikovanju infor­ m iranja, neolepšano zatrjuje, da je inform acijska biblioteka v bi­ stvu inform acijska ideologija. Ta pa »odpravlja sleherno možno di­ stanco med knjižnico in družbo, za nam en svojega knjižničarskega dela pa im a nekritično reprodu­ ciranje v družbi vladajočih norm«. Zato se Rothe zavzema za »razsvet- ljevalno in em ancipacijsko vlogo knjižnice«, za to, da naj knjižnica v sm islu resolucije UNESCO »pre­ neha biti nevtralna, naj ne daje zgolj inform acij, m arveč naj po­ m eni tudi m oralno moč, katere naj višji princip je socialna pravič­ nost ...« Spričo navedenih prim erov je razvidno, da je vsebina revije zelo pisana, v stališčih raznolična, pa zato za pazljivega bravca še pose­ bej privlačna in k razm išljanju spodbujajoča. Vzemimo k ar članek H ilm arja H offm anna M edialna središča v službi dela za kulturo v komuni. Tem eljna Hoffm annova m isel je, da se m ora kulturni politik naučiti novega m išljenja. O brabljeno me­ ščansko pojm ovanje kulture je tre­ ba definirati na novo; kultura nam reč ne m ore biti več funkcija meščanske reprezentance; taka tu­ di ne m ore več vplivati na izdife- rencirano industrijsko družbo. V tehnično bogato oskrbljeni deželi Nem čiji je potem takem treba kul­ tu ro približati m nožicam pred­ vsem z velikimi m edialnim i sre­ dišči. V knjižnicah naj bodo m edia teke (m ateriali za najrazlič­ nejše avdiovizualne pripom očke), ki naj omogočijo, da se široko občinstvo seznani s kulturo. Vse to pa je treba vključiti v sklop izobraževanja, kam or postavlja avtor vse od otroškega vrtca mimo kom unalnega kinem atografa in gledališča tja do, na prim er, šole za oblikovanje. R azboritost m lajše generacije zahodnonem ških knjižničarjev se kaže tudi v nekaterih akcijah, ki so opisane v reviji. Takšen je skupni nastop knjižničarjev in pi­ sateljev, da bi se po skandinav­ skem zgledu vpeljal »knjižnični novčič« tudi v zahodnonemške knjižnice. (O takšnem »novčiču«, nekakšnih tantiem ah za v knjižni­ cah prebrane knjige, ki bi jih do­ bili domači avtorji, razpravljam o tudi v Sloveniji.) K njižničarji so se s pisatelji pogodili: pisatelji se 180 Knjižnica 17/1973