URN_NBN_SI_DOC-VZVVEDDS

bodo potegovali, da knjižnicam za­ radi »novčiča« ne bodo zmanjšali dotacij, knjižničarji pa bodo pisa­ telje podpirali pri njihovih zahte­ vah po »novčiču«. Še v eni stvari so si knjižničarji in pisatelji blizu: pisatelji so se s svojim stanovskim društvom inkor- porirali v sindikat in iz njega re­ šujejo svoja eksistenčna vpraša­ nja. Podobno se je začelo zavze­ mati za selitev v sindikat tudi re­ volucionarno mlado krilo zahodno- nemškega javnega knjižničarstva, kar je ponoven dokaz, da gre v njem za generacijske, svetovnona­ zorske in z njimi povezane stro­ kovne spore. Med množico člankov bi opozo­ ril samo še na enega: na opis Sa­ bine Schirer-Wagner Ali so tovar­ niške knjižnice še za današnje čase?, saj gre za dilemo, ki jo obračamo na to ali ono stran tudi pri nas. Avtorica je opis pripravila za zvezo nemških delodajalcev. Iz­ sledek je zelo zanimiv: zveza je ugotovila pozitivni učinek knjižnic na delavce. Pri družbi »Siemens« so dognali, da je v njihovih tovar­ niških knjižnicah narasla izposoja strokovnih del s področja naravo­ slovja, tehnike in gospodarstva za 250 %, s področja družbe, države in politike pa kar za 530 %. Raz­ merje med izposojeno beletristiko in strokovno literaturo je bilo še pred nekaj leti 6:1, zdaj pa je že 1:1. Ves ta trend je gospodarstvo, ki se zaveda, da so mu tovarniške knjižnice v prid, ujelo s spreme­ njeno nabavno politiko. Nekatera velika podjetja imajo tudi do 30 knjižnic, ki jih dotirajo s po 10 do 12 DM na sodelavca. Ugotovljeno je tudi bilo, da je kultura branja soodvisna od uspešnosti podjetja. Tovarniški listi z delom knjižnice sproti seznanjajo delavce. Novo uredništvo BuB je zavrglo nekdanje zajetno, komercialno podloženo poročanje o novih knji­ gah. Nadomestilo ga je — v smislu načelne poglobitve javnega knjiž­ ničarstva — s kompleksnimi infor­ macijami o problemskih sklopih. Te informacije pričajo o zelo se- rioznem pojmovanju informacijske funkcije javne knjižnice. Nekaj primerov: Kitajska 1972 (Poročilo o literaturi o njej iz zadnjih dese­ tih let — pregledano, obdelano in ocenjeno je 97 /!!/ del); Literatura za managerje; Literarna zgodovina DR Nemčije; Literatura o prodajni strategiji in marketingu; Pop glas­ ba; Grupna dinamika; Literatura v znamenju Olimpije. Gradivo v reviji je izredno raz­ nolično, pisano, bogato in obilno. Iz njega se vidi, da je problema­ tika javnega knjižničarstva v ZR Nemčiji zelo živa, razgibana. Ker se poraja iz tehnično zelo razvite družbe, ni odveč, da se z njo teko­ če seznanimo tudi pri nas. Če nas nekateri njihovi problemi ne pe­ stijo že danes, nas utegnejo jutri ali pojutrišnjem. Poznati jih pa pomeni že skoraj vedeti, kako bo­ mo morali kdaj sami ukrepati. Bruno Hartman Knjižnica 17/1973 181