URN_NBN_SI_DOC-W6DSHFQS
lega bibliotekarja pred petdesetim i leti, ko je po besedah znanega direktorja B ritish Lending L ibrary (BLL) v Bostonu Spa dr. D. U rquharta na kongresu IFLA v Liverpoolu 1. 1972 še m arsikateri bibliotekar upal, da bo imel v svoji knjižnici vso literaturo, ki jo potrebujejo njegovi uporabniki in ko se m u je zdelo sramotno, če si je m oral zanje izposoditi kakšno publikacijo iz druge knjižnice. Dalje je menil dr. D. U rquhart, da je takšno m nenje preživeto, saj ne m ore več nobena knjižnica na svetu samo iz svojih fondov dajati kom pletnih inform acij, niti vse knjižnice v eni državi. Glede n a to je očitno, da so za sodobne specialne knjižnice nujni povezovalni procesi, s pomočjo katerih postane lite ratu ra vseh knjižnic na ne kem območju dostopna vsakem u uporabniku knjižnice, četudi je le-ta še tako m ajhna. P ri nas se je — posebno v prvih letih po vojni — često slišalo m nenje, pa tudi danes se še prepogosto pojavlja, da je koordinacija nabave literatu re posebno pom em bna za m ale narode: pripadniki m alega naroda m orajo zaradi ozkega jezikovnega področja, često pa tudi zaradi relativne gospodarske in industrijske nerazvitosti, ku povati mnogo tuje literature, da bi z njeno pomočjo odkrivali najno vejša teoretična spoznanja s področja prirodoslovnih ved in tehnike in najsodobnejše tehnološke postopke, tu ja lite ratu ra pa je draga in se je zato treba za vsako ceno izogniti podvajanju drage ino zemske literature. V sekakor te trditve, posebno v prvih letih po vojni, ni bilo moč povsem zanikati, vendar pa m oramo ugotoviti, da ni nam en koordinacije nabave lite ratu re predvsem v štednji finančnih sredstev, am pak predvsem v tem, da knjižnice, ki sode lujejo v koordinirani nabavi literature, dajejo svoja sredstva za nabavo nove literatu re za določeno znanstveno in strokovno tehnič no področje, za katero so se v skupnem m edsebojnem dogovoru za dolžile, in da s tem širijo nove vire inform acij o literaturi. Knjižnice na določenem območju se lahko tudi dogovorijo, kakš ne vrste publikacij bodo nabavljale (npr. patente, standarde, repor- te, referenčno gradivo, kongresno gradivo, INDOK kartice ipd.). Veliki načrti koordinacije nabave knjižnih in neknjižnih novosti pa pravilom a vodijo do organizacije centralnih katalogov, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, katere knjižnice hranijo to literaturo, pred vsem periodične in vrstne publikacije, ki so za uporabnike speci alnih tehniških knjižnic še posebno zanimive, saj jim članki iz peri odičnih publikacij posredujejo najnovejše inform acije h itreje kot knjige. Glede na to je razum ljivo, da so centralni katalogi revij izredno pomembno pomagalo pri iskanju in dajanju inform acij in da jih tehniške knjižnice v različnih državah često med seboj zam e
RkJQdWJsaXNoZXIy