URN_NBN_SI_DOC-W6DSHFQS

lega bibliotekarja pred petdesetim i leti, ko je po besedah znanega direktorja B ritish Lending L ibrary (BLL) v Bostonu Spa dr. D. U rquharta na kongresu IFLA v Liverpoolu 1. 1972 še m arsikateri bibliotekar upal, da bo imel v svoji knjižnici vso literaturo, ki jo potrebujejo njegovi uporabniki in ko se m u je zdelo sramotno, če si je m oral zanje izposoditi kakšno publikacijo iz druge knjižnice. Dalje je menil dr. D. U rquhart, da je takšno m nenje preživeto, saj ne m ore več nobena knjižnica na svetu samo iz svojih fondov dajati kom pletnih inform acij, niti vse knjižnice v eni državi. Glede n a to je očitno, da so za sodobne specialne knjižnice nujni povezovalni procesi, s pomočjo katerih postane lite ratu ra vseh knjižnic na ne­ kem območju dostopna vsakem u uporabniku knjižnice, četudi je le-ta še tako m ajhna. P ri nas se je — posebno v prvih letih po vojni — često slišalo m nenje, pa tudi danes se še prepogosto pojavlja, da je koordinacija nabave literatu re posebno pom em bna za m ale narode: pripadniki m alega naroda m orajo zaradi ozkega jezikovnega področja, često pa tudi zaradi relativne gospodarske in industrijske nerazvitosti, ku­ povati mnogo tuje literature, da bi z njeno pomočjo odkrivali najno­ vejša teoretična spoznanja s področja prirodoslovnih ved in tehnike in najsodobnejše tehnološke postopke, tu ja lite ratu ra pa je draga in se je zato treba za vsako ceno izogniti podvajanju drage ino­ zemske literature. V sekakor te trditve, posebno v prvih letih po vojni, ni bilo moč povsem zanikati, vendar pa m oramo ugotoviti, da ni nam en koordinacije nabave lite ratu re predvsem v štednji finančnih sredstev, am pak predvsem v tem, da knjižnice, ki sode­ lujejo v koordinirani nabavi literature, dajejo svoja sredstva za nabavo nove literatu re za določeno znanstveno in strokovno tehnič­ no področje, za katero so se v skupnem m edsebojnem dogovoru za­ dolžile, in da s tem širijo nove vire inform acij o literaturi. Knjižnice na določenem območju se lahko tudi dogovorijo, kakš­ ne vrste publikacij bodo nabavljale (npr. patente, standarde, repor- te, referenčno gradivo, kongresno gradivo, INDOK kartice ipd.). Veliki načrti koordinacije nabave knjižnih in neknjižnih novosti pa pravilom a vodijo do organizacije centralnih katalogov, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, katere knjižnice hranijo to literaturo, pred­ vsem periodične in vrstne publikacije, ki so za uporabnike speci­ alnih tehniških knjižnic še posebno zanimive, saj jim članki iz peri­ odičnih publikacij posredujejo najnovejše inform acije h itreje kot knjige. Glede na to je razum ljivo, da so centralni katalogi revij izredno pomembno pomagalo pri iskanju in dajanju inform acij in da jih tehniške knjižnice v različnih državah često med seboj zam e