URN_NBN_SI_DOC-WEUJDKJ5

skega knjižničarstva, hkrati pa tudi določil nekatere pogoje (kadri, prostori, strokovno urejene knjižne zaloge), ki jih mora matična knjižnica izpolnjevati, je bila Ljudska knjižnica Brežice, ki je že pred izdajo zakona opravljala nekatere naloge matične knjižnice (vodila evidenco knjižnic, dajala strokovno pomoč, organizirala po­ tujočo knjižnico itd.), imenovana za matično šele novembra 1963, čeprav ni izpolnjevala zahtevanih pogojev. Preimenovala se je v Občinsko matično knjižnico Brežice; bila samostojna ustanova z dvema stalno zaposlenima delavkama. Sklad za kulturo in prosveto ji je občasno nam enjal sredstva za delovanje. S sklepom Skupščine občine Brežice št. 022/65-2 z dne 29. de­ cembra 1964 je bil s spojitvijo Kina, Radia in Občinske matične knjižnice ustanovljen Zavod za kulturo Brežice. Enote so dobile prostore v novo zgrajenem prosvetnem domu. Tako se je knjižnica ob svoji 20-letnici preselila v prostor v izmeri 94 m2. Za novo opre­ mo je poleg ustanovitelja Skupščine občine Brežice prispevala 500.000 dinarjev tudi Komunalna banka Brežice. Knjižna zaloga je bila razvrščena po sistemu prostega pristopa, knjižnica je poslovala vsak dan. V letu 1965 je imela knjižnica 1482 rednih članov, ki so lahk izbirali med 6933 knjigami (0,2 knjige na prebivalca), nabavila je 690 novih knjig, 12.761 obiskovalcev si je izposodilo 24.149 zvezkov. Deset kovčkov potujoče knjižnice je obiskovalo kraje v občini, knjižnice pri društvih pa so počasi zamirale. Knjižnica v Brežicah je imela v tem času zaposlene tri knjižničarke, kasneje, ob gospo­ darski reformi in ko je odšla dolgoletna upravnica Savica Zorko v pokoj, se je kadrovska zasedba zmanjšala na eno in pol delavke. Delovna skupnost Zavoda me je tak ra t imenovala na izpraznjeno mesto vodje knjižnice. Z zmanjšanjem dotacij (in s tem minimal­ nega nakupa novih knjig) je delo knjižnice počasi stagniralo do leta 1971, ko se je z ustanovitvijo občinske kulturne skupnosti stanje bistveno izboljšalo. Zagotovljeni so bili predvsem viri finan­ ciranja. Leta 1973 je knjižnica uvedla namesto izposojnice letno članarino. Povečal se je obisk, predvsem mladine. Prostor, v katerem so bili oddelek za odrasle, pionirski oddelek, čitalnica in prostor za obdelavo, je postal pretesen in nevarno pre­ obremenjen. Leta 1974 je knjižnica pridobila še en prostor v izmeri 80 m2, tako sta bila oddelka ločena, v knjižnici pa so bile spet zapo­ slene tri delavke. Knjižna zaloga je obsegala 15.086 zvezkov (0,6 knjige na prebivalca), povečala se je za 1365 knjig, 10.751 obisko­ valcev pa si je izposodilo 22.790 zvezkov. Zaradi kratkoročnih reševanj prostorskih problemov so se ti kaj hitro zopet pojavili. Z izredno prizadevnostjo tedanjega pred-