URN_NBN_SI_DOC-WWCLMIXQ

do obrambe kulturne dediščine, od civilnih pravic do svobode infor­ miranja. To je gibanje, ki ga v ce­ loti ni lahko doumeti, ker je eks­ tremno raznoliko in nejasno, a ki se poglablja, širi in veča in s tem pritrjuje tistim, ki so že pred ča­ som predvideli globoke spremembe, kulturne in etične, v osrčju potroš­ niške družbe, kakršno je ustvaril nenadzirani razvoj tehniško-eko- nomskih sil. Taka sprememba, če­ prav nejasna in kontradiktorna, in ki jo za sedaj sestavlja vrsta ne­ skladnih mikromutacij, ima že na­ tančno poimenovanje: t. j. revolu­ cija terciarnih dejavnosti, med ka­ tere sodi tudi biblioteka. Za kaj pravzaprav gre? Terciar­ nim dejavnostim je namenjena ve­ lika ekspanzija na račun primarnih in sekundarnih. Vloge se bodo za­ menjale in terciarne dejavnosti bo­ do prevladovale in od njih bo od­ visno delovanje prvih dveh. Nad­ vlada terciarnih dejavnosti bo v bi­ stvu nadvlada razuma, znanosti, kulture, v nasprotju s sedanjo alie- nirajočo nadvlado tehnike in eko­ nomike nad vsakršno drugo dejav­ nostjo. Ta revolucija bo vodila v post-industrijsko družbo. To so se­ veda napovedi futurologov in težko je vedeti, koliko je v njih resnice, vendar se pa moremo zavedati ne­ katerih nedvomnih sprememb, ki jih lahko sami opazujemo in ki so osnova za predvidevanje velikih sprememb v strukturah in načinih človeškega sožitja. Te spremembe lahko strnemo v tele točke: 1. V deželah z visoko razvito teh- niško-ekonomsko dejavnostjo je vedno več ljudi aktivnih v terciar­ nih dejavnostih. 2. Naraščanje blaginje nosi s sa­ bo vedno večjo nujo po izobrazbi, po kulturnih dobrinah. 3. Blaginja narašča, a njen mit odločno upada. Nove generacije za­ vračajo potrošniško omiko in iščejo drugačne in različne vrednote, ki jih najdejo v umetnosti, znanosti, raziskovanju. Ne gre za rušenje tehnološke omike, temveč za zame­ jitev produkcije in potrošnje v hu­ mane okvire, s tem da se preobrne sedanja podrejenost terciarnih de­ javnosti. 4. Naša družba je vedno bolj ob­ likovana kot celovit in izoblikovan sistem sil, ki niso v stalnem ravno­ vesju, a med vsemi se zdi, da pre­ vladuje sila informacije, ki postaja vedno bolj avtonomna in domini­ rajoča sila, ne le sredstvo v rokah tradicionalnih središč moči (politi­ ka, industrija itd.). Nas seveda zanima vloga knjiž­ nic. Predvsem se morajo zavedeti tega razvoja, morajo se aktivirati in biti pripravljene odigrati po­ membno vlogo pri ustvarjanju bolj­ še in višje družbe. Knjižnica kot aktivno središče mora iskati pove­ zave in sodelovanja z drugimi aktivnimi središči, šolo, muzejem, društvom, založbo; razširiti in po­ globiti mora svoj prostor, najti in iznajti nove načine sožitja in kul­ turnega sodelovanja. V perspektivi se zdi knjižničar­ jevo delo vedno bolj celovito in od­ govorno. Mehanizacija in avtoma­ tizacija se ne zdita več zadostna rešitev ob naraščajoči produkciji publikacij in avdiovizualnih sred­ stev. Poplavo informacij lahko us­ pešno nadzorujemo z računalniki samo z vidika količine, ne pa tudi kvalitete. Paninformacija lahko po­ meni odsotnost informacije: ob ve­ liki količini informacij lahko osta­ nemo neinformirani. Zato je zelo verjetno, da se bo treba vrniti k natančnemu delu izbiranja, sinteze, preučevanja, usmerjanja. To je delo, ki bo klicalo bodočega knjiž­ ničarja, naporno in zahtevno delo: delo objektivnega izbiranja. Vera Troha 110 Knjižnica 18(1974)1-2