URN_NBN_SI_DOC-XGZTOZCG

tične zavesti in vloga, ki jo iinajo pri tein knjižničarji. Kongres se je sestal v prostorih Doma sindikatov. Po otvoritvi in izvolitvi organov kongresa je imel n ajp rej dr. Mirko Rupel kot pred ­ sednik zveze svečani igovor oh 10 - letniei ustanovitve zveze. Tem u je sledil uvodni strokovni referat M atka Rojniča (Zagreh) o pomenu knjižnic za znanost in prosveto. Na plenarnih zasedanjih so delegati republiških društev obravnavali še poročilo zvezne u p rav e o delu v času od III. kongresa leta 1956 in sprem em bo pravil, izvolili so nov sedež in novo vodstvo zveze tor sprejeli resolucijo in slklepe. S tro­ kovni del kongresa pa se je odvi­ jal v dveh sk upinah z referati, ki so nadrobneje obdelovali osnovno temo. V delovni skupini za znan­ stvene knjižnice je dr. Mirko R u­ pel (Ljubljana) govorili o posebnih nalogah narodnih knjižnic in n ji­ hovem pomenu za znanstveno de­ lo, D ušica G uteša (Beograd) o vlo­ gi in pomenu specialnih knjižnic, Jelka Mišic (Zagreb) o in fo rm ativ ­ ni službi v znanstvenih knjižnicah in Slobodan K om adinič (Beograd) o nalogah jugoslovanske bibliogra­ fije v zvezi z znanstvenim delom v državi. Poleg tega so si sodelav­ ci te skupine ogledali poslovanje beograjskih znanstvenih knjižnic. V delovni skupini za ljudske k n již­ nice je Bogo Pregelj (Ljubljana) referiral o vlogi ljudskih knjižnic pri splošnem in strokovnem izobra­ ževanju delovnih ljudi, A vgust Vi­ žintin (Ljubljana) o pomenu p otu­ jočih knjižnic, Slavom il Milosav­ ljevič (Beogrud) o posebni vlogi sindikalnih knjižnic, Branka F u r­ lan (Zagreb) o m estu pionirskih knji/žilic v proce.su izobraževanju in vzgoje otrok, Esad Berberovič (Sarajevo) o sodelovanju med šol­ skim i in ljudskim i knjižnicam i, F ri­ da G odlar (Zagreb) o inform ativni službi v ljudskih knjižnicah in N a­ d a Števili (Beograd) o pomenu de­ lovanja knjižničnih centrov /.a pro­ 136 svetno delo ljudskih knjižnic. Po­ leg strokovnih referatov je bila ob kongresu odprta tudi razstava o boleznih in zdravljenju knjižnične­ ga gradiva. Na podlagi poročil, strokovnih referatov in debate, ki jim je sle­ dila, je kongres sprejel naslednje s k l e p e : V preteklih desetih letih, odkar obstoja zveza, in v obdobju po osvoboditvi je bil na področju knjižničarstva dosežen izredni n a­ predek, k ar se odraža v u stan av­ ljanju narodnih knjižnic po re­ publikah. kjer še niso obstajale, v u stanavljanju velikega števila znan­ stvenih, strokovnih in predvsem ljudskih knjižnic, v ustanovitvi B ibliografskega inštituta FLR J, v organiziranju bibliografske 'dejav­ nosti in ustanovitvi centralnega ka­ taloga, v izboljšanju strokovnega dela v knjižnicah in njihovega dela z bralci, v zakonskih predpi­ sih, ki sc tičejo kniižnic in k njiž­ ničarske stroke in v uv ajan ju družbenega u p rav ljan ja v naše knjižnice. Zaradi nadaljnjega razvoja in zaradi izvrševanja nalog knjižnic na področju širjenja znanosti in razvoja znanstvenega dela je po­ trebno: I. D a se čini prej sprejm e zvezni zakon O' knjižnicah, ki bi predvsem predpisal pogoje, pod katerim i se m orejo u stanav ljati knjižnice, ka­ kor tildi obveznosti glede njihove­ ga u stan av ljan ja in vzdrževanja, da bi mogle delovati kot javne ustanove ozirom a v sklopu javnih ustanov, oblastnih organov, družbe­ nih organizacij, podjetij in sl., ter da bi določil obveznosti ustanovite­ ljev p ri vzdrževanju teli knjižnic. N adalje n aj zakon določi osnov­ no shemo vrst, organizacijsko m re­ žo posam eznih vrst knjižnic, kakor tildi oblike medsebojnega sodelova­ nja.