URN_NBN_SI_DOC-XPCZ3WFZ

doslej prišle informacije o posa­ meznih rokopisih zlasti v znanstve­ nih raziskavah o posameznih avtor­ jih (npr.: v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev, Lj. 1934—; v izdaji Zbrana dela slovenskih pe­ snikov in pisateljev, Lj. 1946—), javne skupne obdelave pa so bili doslej deležni predvsem starejši rokopisi, vendar v okviru določene tem atike: M. Kos in F. Stele sta obravnavala srednjeveške rokopise s paleografskega in umetnostnega gledišča (Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Lj. 1931), v obliki infor­ mativne razprave se je z njimi ukvarjal B. Berčič (Mittelalterliche Handschriften der National- und U niversitätsbibliothek in L jublja­ na, München 1965), rokopise z glas­ beno vsebino sta dokum entirala J. Höfler in I. Klemenčič (Glasbeni rokopisi in tiski na Slovenskem do leta 1800, Lj. 1967), mlajše filozof­ ske rokopise je obdelal P. Simoniti (Latinski filozofski rokopisi 16. do 18. stoletja v NUK v Ljubljani, Ži­ va antika 20(1970), str. 279—297), slovanske rokopise pa je obravna­ val V. Mošin (Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov ci­ rilski fragm ent iz NUK v L jublja­ ni, Lj. 1971). Sistematične objave celotnega rokopisnega gradiva NUK pa doslej še nismo imeli. Prav to pa je bil namen dela, o katerem poročamo, da nam da celovito in na sodobnih znanstvenih načelih temelječo obdelavo gradiva, ki naj bi prispevalo k njegovi večji do­ stopnosti in uspešnejši znanstveni uporabi. Prvi od navedenih zvezkov (Ms 1 — Ms 99) obsega naj starejše (sred­ njeveško), drugi (Ms 700 — Ms 999) pa najm lajše gradivo (del 19. in 20. stoletje). N adaljnji zvezki bodo objavili vmesno gradivo (16.—18. in del 19. stoletja). V prim erjavi z do­ sedanjimi objavami se nam zdi me­ toda obdelave v naših zvezkih na prvi pogled zelo suhoparna. Morda bi si kdo želel podatkov ali celo ekskurzov o kulturnozgodovinski pomembnosti avtorjev in njihovih del, o iluminacij ski opremi starih kodeksov, o paleografskih dokazih za njihovo datiranje in še o m arsi­ čem, s čimer se pač lahko ukvarja­ jo le tem atske obdelave gradiva. Metoda naših zvezkov pa je zgolj bibliografska in so ji pomembni le bibliografski elementi, s katerimi hoče podrobno, natančno in siste­ matično popisati gradivo. Narava in oblika gradiva sta zahtevali pred­ vsem dva načina bibliografske ob­ delave: enega za rokopisne knjige in drugega za drobno gradivo (za­ puščine). Bibliografske elemente popisa, katerih določitev je bila usklajena s podobnimi sodobnimi deli v tujini, navajata oba uvoda, vsak za svojo zvrst gradiva. Dose­ danja interna, katalogizacij ska ob­ delava rokopisov v NUK je avtor­ jem a novih popisov rabila za osno­ vo, vendar je podrobna obdelava gradiva po določeni sistematiki in za javno objavo zahtevala prever­ janje sedanjih in dopolnjevanje m anjkajočih podatkov o avtorjih oziroma piscih rokopisov, strnjeno prikazovanje njihove vsebine (pri zbornikih in zapuščinah), iskanje podatkov o provenienci, beleženje referenc na prejšnje objave in še mnogo tega, kar zagotovo presega okvir zgolj rutinskega bibliograf­ skega dela. O tem eljitosti oprav­ ljenega dela pričata zlasti smotrna določitev bibliografskih elementov popisa in dosledna strnjenost teh popisov. Po teh ugotovitvah bo skušalo nekaj pripomb opozoriti še na dru­ go doslednost, namreč na zvestobo izbrani metodi obdelave, ki je te­ meljni, a tudi najteže izvedljivi zahtevek bibliografskega dela. Se­ veda ne pomenijo spodrsljaji, ki smo jih opazili, zanikanje te prvi­ ne, kajti tudi takšna doslednost je razvidna iz celotnega dela. Zapo­ redje signatur, po katerem se raz­ vrščajo zapisi, ni tudi kronološko zaporedje in zato gornje oznake »najstarejši« rokopisi za prvi zve­ 152 K njižnica 20(1976)1-4