URN_NBN_SI_DOC-XPCZ3WFZ
doslej prišle informacije o posa meznih rokopisih zlasti v znanstve nih raziskavah o posameznih avtor jih (npr.: v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev, Lj. 1934—; v izdaji Zbrana dela slovenskih pe snikov in pisateljev, Lj. 1946—), javne skupne obdelave pa so bili doslej deležni predvsem starejši rokopisi, vendar v okviru določene tem atike: M. Kos in F. Stele sta obravnavala srednjeveške rokopise s paleografskega in umetnostnega gledišča (Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Lj. 1931), v obliki infor mativne razprave se je z njimi ukvarjal B. Berčič (Mittelalterliche Handschriften der National- und U niversitätsbibliothek in L jublja na, München 1965), rokopise z glas beno vsebino sta dokum entirala J. Höfler in I. Klemenčič (Glasbeni rokopisi in tiski na Slovenskem do leta 1800, Lj. 1967), mlajše filozof ske rokopise je obdelal P. Simoniti (Latinski filozofski rokopisi 16. do 18. stoletja v NUK v Ljubljani, Ži va antika 20(1970), str. 279—297), slovanske rokopise pa je obravna val V. Mošin (Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov ci rilski fragm ent iz NUK v L jublja ni, Lj. 1971). Sistematične objave celotnega rokopisnega gradiva NUK pa doslej še nismo imeli. Prav to pa je bil namen dela, o katerem poročamo, da nam da celovito in na sodobnih znanstvenih načelih temelječo obdelavo gradiva, ki naj bi prispevalo k njegovi večji do stopnosti in uspešnejši znanstveni uporabi. Prvi od navedenih zvezkov (Ms 1 — Ms 99) obsega naj starejše (sred njeveško), drugi (Ms 700 — Ms 999) pa najm lajše gradivo (del 19. in 20. stoletje). N adaljnji zvezki bodo objavili vmesno gradivo (16.—18. in del 19. stoletja). V prim erjavi z do sedanjimi objavami se nam zdi me toda obdelave v naših zvezkih na prvi pogled zelo suhoparna. Morda bi si kdo želel podatkov ali celo ekskurzov o kulturnozgodovinski pomembnosti avtorjev in njihovih del, o iluminacij ski opremi starih kodeksov, o paleografskih dokazih za njihovo datiranje in še o m arsi čem, s čimer se pač lahko ukvarja jo le tem atske obdelave gradiva. Metoda naših zvezkov pa je zgolj bibliografska in so ji pomembni le bibliografski elementi, s katerimi hoče podrobno, natančno in siste matično popisati gradivo. Narava in oblika gradiva sta zahtevali pred vsem dva načina bibliografske ob delave: enega za rokopisne knjige in drugega za drobno gradivo (za puščine). Bibliografske elemente popisa, katerih določitev je bila usklajena s podobnimi sodobnimi deli v tujini, navajata oba uvoda, vsak za svojo zvrst gradiva. Dose danja interna, katalogizacij ska ob delava rokopisov v NUK je avtor jem a novih popisov rabila za osno vo, vendar je podrobna obdelava gradiva po določeni sistematiki in za javno objavo zahtevala prever janje sedanjih in dopolnjevanje m anjkajočih podatkov o avtorjih oziroma piscih rokopisov, strnjeno prikazovanje njihove vsebine (pri zbornikih in zapuščinah), iskanje podatkov o provenienci, beleženje referenc na prejšnje objave in še mnogo tega, kar zagotovo presega okvir zgolj rutinskega bibliograf skega dela. O tem eljitosti oprav ljenega dela pričata zlasti smotrna določitev bibliografskih elementov popisa in dosledna strnjenost teh popisov. Po teh ugotovitvah bo skušalo nekaj pripomb opozoriti še na dru go doslednost, namreč na zvestobo izbrani metodi obdelave, ki je te meljni, a tudi najteže izvedljivi zahtevek bibliografskega dela. Se veda ne pomenijo spodrsljaji, ki smo jih opazili, zanikanje te prvi ne, kajti tudi takšna doslednost je razvidna iz celotnega dela. Zapo redje signatur, po katerem se raz vrščajo zapisi, ni tudi kronološko zaporedje in zato gornje oznake »najstarejši« rokopisi za prvi zve 152 K njižnica 20(1976)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy