URN_NBN_SI_DOC-XWS39S21

Kaj pa, če politična konkurenca krivo ovaja? "Če bom pravnomočno obsojen, bom odstopil," je v predvolilnem soočenju v teve kamere rekel Janez Janša. (Kazensko)pravno je popolnoma korektna, izjavo predsednika SDS komentira pravnik Janez Pogorelec, tudi politik je nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno VANESSA ČOKL Polnoletnost, opravilna sposobnost in slovensko državljanstvo so pogoji za volilno pravico, se pravi, da smemo voliti poslance in biti, če gremo kan- didirat, izvoljeni. Postavljanje drugih pogojev, na primer izobrazbenih, bi bilo odveč, pravi dr. Janez Pogorelec iz vladne službe za zakonodajo. Prav- zaprav: bilo bi v nasprotju z demokra- cijo, ki zahteva enakost volilne pravice vseh državljanov. Šele več kot šestmesečna nepo- gojna zaporna kazen je "izločitveni razlog", ko poslanec že sedi v parla- mentu, da mu njegov mandat preneha, tudi če sam ne odstopi, k čemur ga iz- recno ne sili noben paragraf. Končno: kam pa pridemo, če bi na primer po- litični nasprotniki konkurente krivo ovajali in jih na ta način lahko izloči- li iz volilne tekme. To bi bila zloraba! "Če bom pravnomočno obsojen, bom odstopil," je v predvolilnem soo- čenju v teve kamere rekel predsednik SDS Janez Janša, ki se na predča- sne parlamentarne volitve odpravlja zmagat, obenem pa v zadevi Patria proti njemu (in soobdolženim) pred ljubljanskim okrajnim sodiščem teče kazenski postopek. Janša ni edini iz visoke politike v (pravo)sodnih mlinih, kazenskih in civilnih. V začet- ku te jeseni je bil Gregor Virant, pred- sednik pred decembrskimi volitvami ustanovljene Liste Virant, pogojno ob- sojen na mesec dni zaradi razžalitve nekdanjega predsednika protikorup- cijske komisije Draga Kosa. Odločitev sodišča še ni pravnomočna. Predse- dnik Pozitivne Slovenije, še ene nove stranke na slovenski politični sceni, ki gre na predčasne parlamentarne voli- tve, ljubljanski župan Zoran Jankovic, je s svojimi in s posli sinov zanimivo ime za preiskovalce, do sedaj so bili predvsem parlamentarni. Predsedni- ka Desusa, bivšega ministra Karla Er- javca, je sodišče oprostilo, ni sprejelo Ciril Ribičič: "Težava je dolžina naših sodnih postopkov." tožilske predpostavke, da je v zvezi z nakupom finskih oklepnikov za Slo- vensko vojsko v službi, ko je bil mi- nister za obrambo, nevestno delal. Nekdanja notranja ministrica Kata- rina Kresal je pod lupo kriminalistov zaradi najema stavbe za nacionalni preiskovalni urad ... "Umika se, bo že kriv" Nazaj k Janševi "pravnomočni" izjavi. Kazenskopravno je popolnoma korek- tna, pravi pravnik Janez Pogorelec. Pri politični odgovornosti gre pa za vsa- kogaršnje moralne in etične kriterije, kaj je prav in kaj narobe. In pri nas je najpogosteje tako, da imajo ljudje po- litika že kar za krivega, če odstopi, čeprav mu pravosodje na primer niče- sar ne dokaže. Češ, umika se, torej bo že kriv. Takšna klima, ki ji ni poseb- no mar za slovensko ustavo, po kateri je vsakdo nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, pa političnim funk- cionarjem, pravi Janez Pogorelec, ne lajša okoliščin. Dobro, eno je, če vsa dejstva črno na belem potrjujejo, da je politik storil težje kaznivo dejanje, da je na primer moril ali da je spolni nasilnik. Politična odgovornost bi ga v takšnem skrajnem primeru morala nemudoma odnesti. Generalno pa: zakaj bi odstopil, če je prepričan, ne, še več: če ve, da je nedolžen? Najbrž je celo prav vztrajati, če veš, da nisi kriv, razmišlja Pogorelec. Hirst proti Veliki Britaniji Velika Britanija je bila na strasbour- škem sodišču za človekove pravice obsojena, ker zapornikom ne prizna- va niti pasivne niti aktivne volilne pravice. Britanskim zapornikom je vse okrog volitev prepovedano. Gre Janez Pogorelec: "Najbrž je prav vztraja- ti, če veš, da nisi kriv." za primer Hirst proti Združenemu kraljestvu. Zdaj pa britanska politi- ka mukoma išče kompromis, da bi se iz tega izvlekla in morda sporno pre- poved ohranila samo za najhujše zlo- čince, pripoveduje ustavni pravnik dr. Ciril Ribičič. Bil je poslanec, bil je ustavni sodnik. Težava je, pravi, dol- žina naših sodnih postopkov. Senca pade na politika v tem mandatu, sodni epilog pride šele v naslednjem. In eno je kazenski postopek, drugo ci- vilni, pravi. Ker vsakdo, končno, lahko reče, da ga je politik razžalil, tudi če ga v resnici ni. Torej to ne more, ne sme biti prepreka na politični poti. Druga zgodba je kazenski postopek, za kate- rim stoji utemeljen sum. Tu pa ne gre več za benigno tožarjenje. Funkcionar v kazenskem postopku bi se po Ribiči- ču moral umakniti iz politike, dokler sodstvo ne opravi svojega. To bi bilo etično. Končno: znane so zgodbe, tudi iz neposredne slovenske soseščine, da človek v politiko beži, da bi se - z imu- niteto - izognil sodišču. In tudi, pravi Ribičič, kaj si misliti o politični stran- ki, ki ima takšnega kandidata. Ali celo predsednika. Ampak: pravnih ovir, da politik v sodnem postopku ostane politik, pri nas ni. Navsezadnje je tudi prav, da jih ni, razmišlja Ciril Ribičič in misli na krive ovadbe kot morebitno sredstvo političnega boja. Vse to skupaj pa pomeni, da bi teoretično 4. decem- bra za poslanca lahko (spet) kandidiral tudi Srečko Prijatelj, čeprav mu je leta v politiki skrajšal zapor in je iz parla- menta moral za rešetke. Še en pomenljiv prispevek k volil- ni pravici zaprtih omeni Ribičič: ni se zgodilo malokdaj, da so zaprti ljudje, politični zaporniki, po spremembi sis- tema prišli na oblast v svoji državi. DRAGO SENICA Ta pa je zagotovo od predsednika države. Finski in avstrijski dokazi v zadevi Patria ostajajo v sodnem spisu Višje sodišče neuradno potrdilo sklep okrajne sodnice glede domnevno spornih dokazov na sojenju v zadevi Patria DAMIJANA ŽIŠT Senat višjega sodišča v Ljubljani je od- ločil o sklepu okrajne sodnice Barba- re Klajnšek, ki sodi peterici v zadevi Patria. Sodnica je zavrnila izločitev do- kazov v sodnem spisu, pridobljenih iz Finske in Avstrije. Kot smo poročali, v tej zadevi na zatožni klopi sedijo predsednik SDS Janez Janša, brigadir Tone Krkovič, nekdanji direktor HSE Jože Zagožen, direktor Rotisa Ivan Črnkovič in po- slovnež Walter Wolf, ki so obtoženi domnevnih kaznivih dejanj, poveza- nih z dajanjem ali sprejemanjem daril za domnevno nezakonito posredova- nje pri poslu finske Patrie in Republike Slovenije za nakup oklepnikov za po- trebe Slovenske vojske. Na sklep sodnice Klajnškove so se na višje sodišče pritožili nekateri zago- vorniki obtoženih, kot pa smo izvedeli neuradno, je tudi senat višjega sodišča potrdil sodničin sklep, da vsi dokazi, pridobljeni iz Finske in Avstrije, ostaja- jo v sodnem spisu. Uradno informacije o tem, kakšen je sklep višjega sodišča, včeraj ni bilo mogoče izvedeti, saj od- vetniki obtoženih še niso prejeli teh sklepov, kar sta nam potrdila odve- tnika Toneta Krkoviča Jože Hribernik in Ivana Črnkoviča Dejan Markovič. "S sklepom višjega sodišča nisem se- znanjen, zato ga ne morem komentira- ti, glede na to, da pa ostajajo razpisani naroki za nadaljevanje sojenja, prvi je že v ponedeljek, 21. novembra, skle- pam, da je senat višjih sodnikov po- trdil sklep sodnice Klajnškove, da dokazi, ki smo jih izločali, ostajajo v sodnem spisu," je povedal Markovič, ki je skupaj z odvetnikom Francijem Matozom, ki zagovarja Janeza Janšo, od sodnice Klajnškove zahteval izlo- čitev omenjenih dokazov iz sodne- ga spisa. Zanimivo je, da se odvetnik Matoz sploh ni pritožil na višje sodi- šče, čeprav je na sojenju pred sodnico Klajnškovo več kot dve uri utemelje- val, zakaj morajo omenjeni dokazi iz sodnega spisa. Spomnimo. Sojenje v zadevi Patria se je začelo 5. septembra, vendar je obramba še pred začetkom glavne obravnave zahtevala izločitev neka- terih dokazov, pridobljenih na Fin- skem in v Avstriji. Po oceni obrambe naj bi bili ti dokazi pridobljeni s krši- tvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zahtevo odvetnikov, pred- vsem Markoviča in Matoza, je najprej zavrnila sodnica Barbara Klajnšek, kot kaže, pa zdaj še višji sodniki. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji ponedeljek, drugi naroki so predvide- ni za 28. november ter za 5., 12., in 19. december letos. Ker tožilstvo oziroma višji tožilec Andrej Ferlinc zaradi za- pletov pravne narave sploh še ni mogel prebrati obtožnega predloga za pete- rico, lahko končno pričakujemo, da se bo to zgodilo v ponedeljek, nato pa bodo sledili zagovori obtoženih. Več pravic iz invalidskega zavarovanj za brezposeln Brezposelni, ki so prostovoljno vklju- čeni v obvezno pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje, bodo upravičeni tudi do pravic invalidskega zavarova- nja, če bo pri njih ugotovljena III. kate- gorija invalidnosti. Torej do poklicne rehabilitacije, nadomestila za invali- dnost, pravice do premestitve in dela s krajšim delovnim časom pa tudi doda- tnih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina, odpravnina, oskrbnina in letni dodatek. Tako je od- ločilo ustavno sodišče. Do zdaj je namreč veljalo, da so te pravice lahko uveljavljali le tisti, pri katerih je bila ugotovljena I. in II. ka- tegorija invalidnosti. Ustavni sodni- ki so namreč pritrdili pobudnikoma - delovnemu in socialnemu sodišču ter vrhovnemu sodišču -, da bi moral zakonodajalec pri določitvi pogojev za pridobitev pravic iz invalidskega zava- rovanja poleg statusa zavarovanca ob nastanku invalidnosti upoštevati tudi druge kriterije. Drugače je lahko okr- njena socialna varnost zavarovancev, ki so bili ob nastanku invalidnosti za- varovani le za ožji obseg pravic, prete- žni čas pa za vse primere zavarovanja. Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da ugotovljeno ne- skladje odpravi v enem letu. Ob tem je določilo, kako naj se do tedaj pravi- ce za primer invalidnosti III. katego- rije zagotavljajo za zavarovance, ki so se kot brezposelni, vpisani v evidenco pri zavodu za zaposlovanje, prostovolj- no vključili v obvezno zavarovanje. Pristojni organ bo pri odločanju poleg sicer določenih zakonskih pogojev za pridobitev pravic za primer invali- dnosti III. kategorije moral ugotavljati tudi, za kakšen obseg pravic je bil za- varovanec zavarovan pred nastankom invalidnosti. (tm) bobu bob CEN3E Volitve 2011 Kazinska dvorana SNG Maribor, sreda, 23. 11. 2011, ob 17. uri Vabljeni sogovorniki: Zoran Jankovic, Pozitivna Slovenija Janez Janša, Slovenska demokratska stranka B o r ut Pahor, Socialni demokrati Gregor Virant, Lista Gregorja Viranta Soočenje bosta vodila odgovorni urednik Večera Tomaž Ranc in urednik notranje politike Matija Stepišnik. Pridite in preverite, kdo bo rekel bobu bob.