URN_NBN_SI_DOC-XXZPLDIO

to r ugotavlja, da je oblikovanje kvalitetne knjižničarske m reže in uspešno sprovajanje te mreže prav tako m odem a in revolucionarna ideja — gledano iz širšega zornega kota — kot je npr. uvajanje raču­ nalnika ali vzdrževanje kom unika­ cij s sateliti. Prav nazorno nas opozori, da podeželje oskrbuje središča in da bi brez pridelkov pridnih km ečkih rok m estni prebi­ valci ostali brez hrane. Ali potem ne zaslužijo tudi oni kvalitetne službe v šolstvu, knjižnicah ipd.? Obenem pa ne bi smeli pozabiti, da 2/3 prebivalcev naše Zemlje odpade na kmečko populacijo. — Sovjetski avtor E. A. Fenelov, ki ravno tako zastopa državo velikih teritorialnih razsežnosti, nam zelo izčrpno poroča o vaških knjižni­ cah. Postreže nam z ogromnimi številkam i (npr. fond v om enjenih knjižnicah znaša 565.600.000 volum­ nov, k ar pom eni 5,3 knjige na kmečkega prebivalca; knjižnic je blizu 90.000 in skoraj enako število bibliotečnih delavcev v njih, veči­ nom a s srednješolsko izobrazbo, število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo pa stalno raste). — V španskih knjižnicah na podeželju si zelo uspešno pom agajo z avdio­ vizualnimi sredstvi. — Avtor M. L. M. Baregu razlaga Unescov poskusni p rojek t v Tanzaniji za opism enjevanje domorodcev ter vlogo vaških knjižnic ob tem pro­ jektu. — Indijski avtor J. C. M ehta pregledno opisuje stanje v svoji državi — žal je še vedno nezado­ voljivo in ne zadošča veliki popu­ laciji 550 milijonov, od katerih je 82 % km ečkih prebivalcev. — Bolj razveseljivo stanje prikaže m adžar­ ski avtor Miklös Takäcs, direktor pokrajinske biblioteke v Somba- thelyju, saj im a vsaka m adžarska vas svojo knjižnico ali vsaj izposo- jevališče. Leta 1969 so šteli 4466 vaških knjižnic, okrog 2800 jih ima vsaj po enega knjižničarja z ne­ polnim delovnim časom, posebno čitalnico in m inim alnim fondom 1000 zvezkov; zlasti jim je v pomoč 74 bibliobusov. V letu 1971 so na 1000 prebivalcev iz­ posodili 4500 knjižnih zvezkov. — Zelo zanimiv je tudi članek K. Ka- lajdžieve, direktorice sofijske na­ cionalne biblioteke Cirila in Meto­ da. Njen članek je kot zadnji na tem atiko vaških knjižnic razpore­ jen v 2. številki biltena. Avtorica prikaže velik napredek dežele po drugi svetovni vojni; stru k tu ra prebivalstva se je bistveno sprem e­ nila, saj od 8,000.000 prebivalcev odpade le 50 % na km ečki živelj, pred vojno pa je 80 % prebivalcev pripadalo podeželju. Za Bolgarijo so zelo značilni bralni klubi (čita- lišta), k je r je poleg knjižnice sko­ raj redno tudi kino-dvorana, raz­ stavni prostori in soba za literar­ ne krožke. Po vojni so km etje sam i s prostovoljnim delom zgra­ dili okrog 1800 klubov, vsega sku­ paj jih je danes okrog 3800 z 12,000.180 volumni, k ar pom eni 3 knjige na kmečkega prebivalca. Avtorica posebej poudarja, da Bol­ garija ne pozna nepism enosti in nim a problem ov s šund literaturo, ker je država kratko in m alo ne dovoljuje. V drugi številki je poročilo A. Wysockega o pariški m edvladni konferenci UNISIST oktobra 1971. Poročevalec razloži načela, pro­ gram in organizacijo načrtovanega m ednarodnega sistem a inform acij, z zaključki v devetnajstih točkah v obliki resolucije. Pod naslovom »Najnovejši toko­ vi bibliotekonomije« se je v dneh pred kongresom FIAB v Liverpoolu odvijal prvi sem inar, nam enjen de­ želam v razvoju. Iz 23 držav je 31 delegatov (večinoma zastopnikov afriških in azijskih držav) najprej razgrnilo svoje referate, nato so udeleženci poslušali predavanja svetovne bibliotekarske elite s predsednikom FIAB M. H. Liebaer- som na čelu. Prikazani so bili naj­ 182 Knjižnica 17/1973