URN_NBN_SI_DOC-Y3C0DONT

Na zunaj skrom na revija, teh­ nično še k a r uspela, vsebinsko p a bogata in kvalitetno nad povpreč­ jem. K ot povedo uvodne besede, hoče objavljati gradivo za bodočo b ibliografijo Jugoslavije in izpo­ polnjevati vrzeli v naših doseda­ njih enciklopedijah. Zato b o p ri­ našala bibliografije in bibliograf­ ske beležke z vseh področij znano­ sti in književnosti, ki zadevajo Č r­ no goro. V sekakor potrebna naloga in hvaležen cilj. Z aradi bibliograf­ skih in m aterialnih razm er, k ak rš­ ne vladajo skoraj povsod pri nas, menimoi, da so stopili m arljiv i čr­ nogorski kolegi na najboljšo pot, ki bi jo kazalo tu in tani posne­ mati. Večino strani polnijo bibliogra­ fije. M. Luketič je sestavil biblio­ grafijo Črnogorke, prvega črno­ gorskega književnega časopisa, ki je izhajal ikot priloga političnega tednika C rnogorac 1871 (izšlo 23 številk, zadnje tri niso ohranjene). Isti avtor je zbral tudi bibliogra­ fijo bibliografij, objavljenih v Č rni gori v dobi 1946 do I960. S tem je izpopolnil dokaj p o m an jk ­ ljivo prik azan črnogorski delež v Bibliografiji jugovslovenskih biblio­ g rafija 1945—‘1955 in dodal še n a ­ daljevanje. M. Jovovič je prispeval seznam člankov o NOB Č rne gore iz vojaških časopisov v letih 1945 do I960 (črpal je iz sedmih časo­ pisov). B ibliografija NOB in delav­ skega gibanja v črnogorskih časo­ pisih 1945—1960 istega av to rja bo p rav tako dragoceno pom agalo zgodovinarjem , le škoda, d a pušča ob strani članke iz časnikov in ča­ sopisov. Knjige, k i so izšle v zvezi s petnajstletnico bojev na S u tje­ ski (1958), so dale gradivo K seniji G rujičič za posebno bibliografijo (23 knjig, med njim i tudi d ve slo­ venski). D r. And rija Lainovic je sestavil pregled kulturno-prosvet- nih člankov o Č rni gori v reviji S tv aran je 1946—1960. O k vir Bibliografskega vjesnika skoraj presegajo trije bio-biblio- grafski članki N ika M artinoviča: o generalu Savi Oroviču, o zgodaj um rlem književniku D ragoljubu Majiču in o književniku Trifunu D jukicu ob 40-letnici njegovega de­ la. V njih so prikazani življenje, značaj in pomen dela ter delo sa­ mo predvsem s črnogorskega k u l­ turnega vidika. Za nas je posebno Zanimiv tisti oddelek v D jukičevi bibliografiji, kjer so njegovi knjiž­ ni prevodi slovenske poezije, po­ mem ben D jukičev prispevek k spo­ znanju slovenske književnosti med Srbi. N avdenih je sedem knjig: Prešernov Sonetni venec 1929 (dru­ gi celotni prevod v srbohrvaščino; pred njim že. V elim ir Deželic 19(H). za njim še Milan Rakočevič 1954 in Desamka M aksimovič 1961), Pre­ šernov K rst pri Savici 1930 (tretji srbohrvaški prevod; pred njim že Dju ro Deželic 1868 in Nikola Mar­ janovič 1900, za njim še Milan Ra­ kočevič 1954), izbor iiz Prešernovih pesmi (Pesnic 1930, O dabrane pasme 1950, O dabrane pesm e 1957). Zupančičev C iciban 1949 in A šker­ čeve O d abrane pesm e 1957. Pogre­ šam o drugo izdajo K rsta v D ju k i- čevem prevodu (Krštenje na Savi­ ci, Beograd 1936), ki se od prve razlikuje po obširnejšem uvodu, ilu stracijah in po tem, d a ima pre- \cden tudi sonet M atiji Čopu. D jo rd je R adojičič d aje nova dognanja o inkunabulah tiskarne Crnojevičev, L azar č u rč ič razisku­ je fotografsko izdajo Njegoševega G orskega venca, ki je bila tiskana v L jubljani 1931, H. p a opisuje dve izdaji Gorsikega venca v poljščini. V rubriki poročila in beležke so še razne drobne bibliografske za­ nimivosti. K jer je potrebno, so bibliogra­ fije sestavljene po DK in večino­ m a oprem ljene s koristnim i kazali. T udi slikovno gradivo (portreti, faksim ili) je prav na mestu. Po­ tem takem je revija k rst dobro p re­ stala in ji sam o želimo uspešno nadaljevanje. Jože Munda