URN_NBN_SI_DOC-YAMH6LSR

ZGODILO SE JE 14 Čestitka ob novem prizidku! IZUM od lanskega decembra bogatejši za petnadstropni prizidek Nada Čučnik Majcen upokojena direktorica Centralne tehniške knjižnice nada.majcen@guest.arnes.si Inštitut Informacijskih znanosti (IZUM) je v decembru 2015 zaključil 9,5 milijonov evrov vredno prenovo, v okviru katere so zgradili tudi nov, petnadstropni prizidek, kjer po novem deluje tudi najsodobnejši računalniški center. Ta novica me je zelo razveselila in nagovorila, da z vami pode- lim svoje spomine. (Sem upokojenka, ki je že od študentskih let bila povezana z Centralno tehniško knjižnico.) Vodja te prenove je bil gospod Branko Zebec, dolgoletni sodelavec takratnega računalni- škega centra Univerze v Mariboru (RCUM). Prepričana sem, da se tudi g. Zebec, dobro spominja dogodkov v letu 1987, ko smo sku- šali, vsak po svoje, uskladiti in razvijati svoje informacijske sisteme, podprte z mikroraču- nalniki, ki so se počasi in sramežljivo začeli pojavljati pri nas. V tem obdobju so se dogajale velike in hitre inovacije na področju informacijske in komu- nikacijske tehnologije na naših tleh, turbulen- tne družbeno-politične spremembe in razpad države. Spomin me vrača v davno leto 1987, ko sem že bila ravnateljica Centralne tehniške knjižnice (CTK), njeno dejavnost pa sem kot brucka na tehnični kemiji spoznala že leta 1955. Vsesplošno pomanjkanje strokovne literature me je vodilo v prostore CTK, kjer so tovrstno strokovno literaturo imeli. Razvoj CTK sem spremljala tudi pozneje v vseh drugih službah, ki sem jih imela, in vedela sem, da je to knjižnica, ki je bila že od ustanovitve (l. 1949) usmerjena k uporabniku – user oriented in ne book oriented kot večina tedanjih knjižnic. Vsekakor lahko rečemo, da je bila samostojna in inovativna knjižnica. Njena dejavnost je združevala tako klasične bibliotekarske storitve kot informacijsko in dokumentacijsko dejavnost. Že zelo zgodaj se je povezovala z Evropo in dobre prakse iz tujine prenašala k nam. Naravni razvoj dejavnosti CTK je zahteval računalniško obdelavo podatkov in podporo ustreznih računalniških sistemov. Ob pomoči in sodelovanju gospodarstva in njihovih računalniških centrov je že leta 1972 nastala računalniško podprta baza podatkov serijskih publikacij v CTK in SRS. Prav zato so se vedno bolj kazale potrebe po redni zaposlitvi računalniških strokovnjakov v knjižnici. Teh je bilo takrat zelo malo, na drugih področjih so imeli bistveno boljše plače in odlične pogoje za delo. Kot učenka prof. Boža Težaka v Referalnem centru Sveučilišta v Zagrebu, pionirju infor- matologije v Jugoslaviji, in prof. Mare Šlajpah, vrhunske bibliotekarske strokovnjakinje in dolgoletne ravnateljice CTK, sem prevzela vodenje CTK 1. maja 1983, v dobri veri in prepričanju, da je to pomembna ustanova za uporabnike in širšo javnost. Trdno sem verjela, da bo moč argumentov prepričala financerje in tako omogočila nadaljnji razvoj CTK in da se bodo rešili tudi prostorski problemi. Na žalost se to ni zgodilo, vsesplošna verbalna podpora ni zadostovala, če ni bila podprta s financami. Naj se omejim le na leto 1987; v tem letu je že nastajal KIS (knjižnični-informacijski sistem) in tudi sistem znanstveno-tehničnih informa- cij (SZTI). Vendar so nastajali daleč eden od drugega, vsak na svojem bregu! CTK je bila s svojo dejavnostjo povezana tako s KIS kot SZTI; pritiski in dilemami glede koncepta razvoja ustreznega IS (informacij- skega sistema) so bili veliki, prevečkrat jih ni bilo moč uskladiti, tako na vsebinski kot razvojni ravni so se porajala razhajanja. Sledili so zelo naporni sestanki, ure ne- skončnih usklajevanj, na organizacijskem, vsebinskem in tudi političnem področju. Vsak je branil svojo vizijo razvoja informatizacije knjižničarstva. Usklajevanja med NUK, UKM in CTK niso dala rezultatov. Tudi na področju raziskovalne dejavnosti ni bilo nič bolje., žal demokratični in odprti pogovori niso bili možni. V tem času se pojavi tudi X-25 JUPAK – javno omrežje za prenos podatkov, ki se po osamo- svojitvi preimenuje v SIPAX. Leta 1988 je bil izdelan program razvoja SNTIJ (Sistem Na- učnih i Tehnoloških Informacija Jugoslavije), nato Študija izvedljivosti programa in idejni projekt SNTIJ. Iskal se je nosilec njegove izgradnje. Leta 1987 je v CTK zunanja skupina računal- niških strokovnjakov, ki so delali na razvoju družbenega sistema informiranja, po pogodbi začela Poslovno-informacijski sistem knji- žnice (PIS CTK). Istega leta je tudi skupina strokovnjakov pod vodstvom Tomaža Seljaka iz tedanjega računalniškega centra Univerze Maribor (sedanji IZUM) dojela pomen tega trenutka. Imeli so nekajletne izkušnje z avto- matizacijo dejavnosti Univerzitetne maribor- ske knjižnice (UKM) in že nekaj let preučevali ameriške dosežke in prakso. Z realno vizijo razvoja, preudarnim nasto- pom, spoštljivim odnosom do prenosa in implementacije bibliotekarskega znanja na računalniško obdelavo ter v sodelovanju z Raziskovalno skupnostjo Slovenijo in podpo- ro nekaterih ministrstev so premagovali vse ovire, uspešno krmarili med Scilo in Karibdo in začeli graditi, korak po korak, informacij- ski sistem, ki je združeval bibliotekarsko in raziskovalno dejavnost. Za svojo inovativno pot so leta 2011 dobili tudi prestižno priznanje UNESCA – status regionalnega centra za KIS in informacijske sisteme v raziskovalni dejavnosti. S pomočjo sredstev (večinoma evropskih) in svojim znanjem ter modrimi odločitvami so preudarno krmarili vsa ta leta in danes dosegli tisto, kar je CTK sanjala leta 1987 v svojem poslovno informacijskem sistemu (PIS CTK.) in že veliko let prej. Vesela sem uspehov, ki so pomembni, ne le za Slovenijo, temveč tudi za širšo regijo. Dokazali so kako pomembna je uglašenost kolektiva: pravi strokovnjaki na pravem mestu in ob pravem času. In rezultati so tu!