URN_NBN_SI_DOC-YAMH6LSR

Poročila Knjižničarskenovice | letnik26 | 3/4,2016 3 Ustvarjanje kakršnegakoli letnega poročila lahko gre v dve smeri. Lahko je natančno zasnovano birokratsko zadovoljivo branje javno dostopnega dokumenta, ki upošteva vse zakonsko predpisane smernice in pri tem razkrije predvsem količino opravljenega dela ter poudari še morebiti oceno učinkovitosti realizacije glede na načrtovane programe. Če takšno birokratsko poročilo naredi korak naprej, še morda nam predstavi učinke izvedenih programov. Druga smer pa sledi smernicam predpisanega, saj vsekakor gre za obvezni javni dokument, a si dovoli zaiti tudi v prosto plezanje, brez pripomočkov, takšno v alpskem slogu, če se že odzivamo na dogajanje v okolju, ki je v trenutku sestavljanja letne- ga pregleda dela Zveze bibliotekarskih društev Slovenije opazno prepleten z gorniškimi filmi, knjigami in razmišljanji 2 . Skoraj verjamem, če že nisem prepričana, da ni Slovenca, ki bi v povprečju 25.550 dni svojega življenja ostal ravnodušno brezbrižen do te tematike. Če se odmak- nem od Slovencev in si dovolim podvomiti v tesno povezanost med gorami in našo narodno zavestjo, pa res verjamem, da kn- jižničarjem in knjižničarkam, strokovnim delavcem v najzanimivejši kulturni, izobraževalni, znanstveni, socialni organ- izaciji, torej knjižnici, to področje ni tuje in da je skoraj nemogoče, da ne bi vsaj v rokah držali kakšno knjigo, ki smo jo kn- jižničarji označili z UDK vrstilcem 796.52. Moj pogled na opravljeno delo v Zvezi bib- liotekarskih društev Slovenije v preteklem letu, ki so ga zasnovali in izpeljali člani 8 bibliotekarskih društev, ovrednotili in občutili pa tudi tisti slovenski knjižničarji, ki se iz osebnih razlogov niso odločili za članstvo v stanovskem društvu, bo šel v smer prostega plezanja. Takšna odločitev je pogojena z osebnim prepričanjem in izkušnjo, da v gorah ne moreš blefirati, se pretvarjati in plezati po stenah le na pol. V steno se podaš, ker koprniš po pristnem srečanju s svojim bistvom, dotiku mrzlega kamenja, ki ga tvoje roke v trenutku sprejmejo kot najboljšega prijatelja, in veš, da te bo dolga, naporna ali pa kratka in zahtevna tura prebudila. Prebudila v zave- danju, kaj je pomembno zate, tvoje bistvo, osredotočenost in iskanje smiselnega v življenju, privatnem ali poslovnem. Prebu- janje koprnenja ni moja literarna domislica za popestritev tega uvoda. Je znanstveno ugotovljeno dejstvo, ki je izpostavljeno v dobri knjigi, po moji oceni, z naslovom Moč navade: zakaj počnemo, kar počnemo, in kako lahko to spremenimo, nagrajenega raziskovalnega novinarja Charlesa Duhigga. Da nekaj spremenimo v rutino in navado, tudi v korporacijski kulturi, ali v našem primeru spodbu- janja prisotnosti delovanja v društvu ter sprejemanju društva kot del strokovnega prostora, moramo v posamezniku prebu- diti koprnenje. Le tako lahko že utečene navade spremenimo v nekaj drugega. Podobno velja tudi za branje, na kar sem opozorila na seji Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ko smo obravnavali raziskavo “Bralci in knjige V”. Vsi akterji na področju knjige, torej pisatelji, ilus- tratorji, založniki, knjigotržci, šolniki in knjižničarji bomo morali najti drugačen način za spodbujanje branja. In bralne navade so nekaj drugega kot nakupovalne navade. Bralne navade rastejo, se razvijajo in se najmočneje zasidrajo v naši življenjski rutini, ko se v nas prebudi koprnenje po branju. Čisto preprosto. Morda preverite vsak pri sebi. Kaj si zaželite v deževnih dneh? Kavč, skodelico kakava (kave, čaja?), odejo in dobro knjigo v rokah. Prebudi se želja po branju. Morda bomo res lahko le skupaj uresničili idejo zagnane gospe Tanje Tuma, ki je že pred leti predlagala Fundacijo za branje. Le skupaj bi morali stopiti vsi akterji v procesu ustvarjanja in promocije branja. Potrebe po prebujanju se v Zvezi bibli- otekarskih društev Slovenije zavedamo že vsaj deset let. V zadnjih letih na to opozarjamo z izbranim sloganom ZBuDi Se!. Da je prebujanje iz apatičnosti in brez- brižnosti širši družbeni problem, nam ne daje opravičila, da se zadovoljimo z izgov- orom: »Tak pač je. Kaj moreš?« Na tem mestu je strokovna dediščina tista, ki nam nalaga odgovornost, da nenehno opozarja- mo, da je možno narediti veliko presežkov v omejenih situacijah. Le dva pogoja mor- ata biti izpolnjena: predanost in vzajemno sodelovanje. Pojma sta bila res prepletena v preteklem sistemu, a izhajata iz osnovne človeške etične drže. Popolnoma prepros- to je: če v nekaj verjamem, to sprejmem in sem temu predan. ... 1 Na seji občnega zbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije so delegati predlagali javno objavo uvodnika v letno poročilo o delovanju Zveze bibli- otekarskih društev Slovenije v letu 2015. Pričujoč prispevek je prilagojen uvodnik letnega poročila ZBDS za leto 2015. 2 V tednu od 15. do 19. februarja poteka 10. Festival gorniškega filma, http://gorniski.si// Prebujanje in koprnenje v letu 2015 1 Predsedniški pregled preteklega leta v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Sabina Fras Popović predsednica ZBDS sabina.fras-popovic@mb.sik.si