URN_NBN_SI_DOC-YBRZFNSB
njevalka, ampak tudi pospeševalka kulture. In prav ta zadnja razvojna smer je najvažnejša, ker kaže na res nično spremembo v delovanju knjižnice in na preobrat v ustalje nem pojmovanju knjižničarstva. Aktivna knjižnica zahteva knjiž ničarja novega tipa, katerega izo brazba naj zajema nekatere stare, preskušene prijeme in vse nove pridobitve na tem področju. Knjiž ničarji morajo biti glede na osnov no izobrazbo vsestransko razgleda ni in poučeni o splošni kulturi v širšem obsegu, medtem ko morajo v svoji stroki obvladati vse usta ljene discipline, pa tudi nove (in formatiko, sociologijo ipd.). S svojo delovno vnemo, sposobnostjo in iznajdljivostjo morajo svoje usta nove iz mrtvila zbuditi v življenje. Ob propadanju mnogih ustalje nih vrednot, v naraščajoči krizi po litičnih institucij in socialnega ustroja, v splošnem iskanju novih oblik človeškega sožitja bo knjiž nica lahko vsakomur dajala mož nost, da se seznani z znanstvenimi in kulturnimi dosežki. Vrh tega bo aktivna knjižnica odprla mladini nove poglede na svet in življenje. Na takšni stopnji bo knjižničar kot prvi zagovornik v tem novem človečanskem gibanju posegel v boj za kulturne dobrine, sprva morda še z negotovimi koraki, vendar v upanju, da je na poti do svoje velike prihodnosti. Claudia Oblak 174 Knjižnica 16/1972
RkJQdWJsaXNoZXIy