URN_NBN_SI_DOC-YDO7X9FZ

descriptions of some important churches, and lots of drawings. At the end it recon- structs his relations with political, religious, and artistic heritage of the Serenissima. Methodology/approach: The historical method, based on a critical source study. Results: New findings about Aleš Žiga Dolničar and the Academia operosorum estab- lished throughout the study of up till now unresearched sources. Research limitation: Manuscripts and books in the Seminary Library in Ljubljana. Originality/practical implications: Original contribution to the history of Baroque culture in Carniola. Key words: Aleš Žiga Dolničar, Academia operosorum, Seminary Library in Ljubljana, Venice, Baroque, books 1 Uvod Aleš Žiga Dolničar pl. Thalberg (1685-1708) je bil kljub kratkemu življenju eden najpomembnejših članov Akademije operozov, ki si je na koncu 17. in na začetku 18. stoletja prizadevala za kulturno in umetnostno preobrazbo Ljubljane po zgledu občudovanih italijanskih mest, zlasti Benetk in Rima. Bil je sin pravnika in historiografa Janeza Gregorja Dolničarja pl. Thalberga, glavnega tajnika akademije, ki je z navezovanjem na mestno antično preteklost izoblikoval idejno podlago za prenovo Ljubljane v duhu italijanskega baroka (Vidmar, 2008c). Bil je tudi nečak stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja pl. Thalberga, prav tako operoza, predvsem pa glavnega organizatorja gradnje nove ljubljanske stolnice v sodobnem rimskem slogu in soustanovitelja Javne knjižni- ce, ki je bila zasnovana kakor splošno dostopne znanstvene biblioteke v Milanu in Rimu (Lavrič, 2003; Vidmar, 2008a). Aleš Žiga Dolničar se je v takšnem spodbudnem okolju kmalu razvil v nadvse izkušenega poznavalca sodobne italijanske umetnosti in kulture. Zadnjih pet let življenja je preživel izključno v Italiji, najprej v Perugii, kjer je študiral in dosegel doktorat obojega prava, nato v Rimu, kjer se je kot član Akademije Arkadijcev posvečal govorništvu, preučevanju umetnosti in risanju, nazadnje pa v Neaplju, kjer si je nameraval ogledati glavne spomenike, vendar ga je komaj triindvajsetletnega pokopala mrzlica. Za seboj je pustil osebno knjižno zbirko in več lastnih rokopisnih del s pretežno retorsko in umetnostno vsebino, med njimi opise Benetk, Padove, Perugie in Rima (Stele, 1951; Smolik, 1980; Lavrič, 1996; Vidmar, 2008b). Ta zapuščina je po smrti njegovega očeta Janeza Gregorja leta 1719 in po smrti njegovega brata Jožefa Antona leta 1759 po volilu ali odkupu prišla v Javno, današnjo Semeniško knjižnico v Ljubljani (Vidmar, 2005, str. 37). Razprava bo na podlagi raziskave rokopisno-knjižne zbirke Akademije operozov v Semeniški knjižnici ugotovila, v katerih knjigah se je Aleš Žiga Dolničar poučil o Beneški republiki oziroma s katerimi knjigami si je pomagal pri pisanju svojega dela