URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

knjižnicah in specializiranih informacijskih ccntrih v Sloveniji. Prvič je bil publiciran I. 1982, nato pa se vsako leto dopolnjuje.'’ Ta dvojna ureditev oz. dejstvo, da je katalog tujih serijskih publika­ cij bolje urejen in lažje dostop en , ima zanimivo implikacijo: V raziskavi smo ugotovili, da si uporabniki N U K , ki si prek medknjižnične izposoje želijo izposoditi literaturo iz tujih knjižnic, v glavnem izposojajo knjige, le v četrtmi prim erov pa članke. Z a tako izra­ zito neskladje (ki v razvitem svetu velja za javne knjižnice) se po nujajo trije sklopi odgovorov: H umanisti in družboslovci, ki predstavljajo veliko večino u p o ra ­ bnikov m edknjižnične izposoje iz tujih knjižnic, za svoje znanstveno in raziskovalno delo p o trebu jejo monografije — aktualnost, ki jo prina­ šajo članki v strokovnih revijah, zanje nima takega pom en a kot za u p o ­ rabnike s p odročja naravoslovno-m atem atičnih ali tehničnih ved. V en d ar ta razlaga ne m ore zadovoljiti v pravšnji meri. Pri iskanju d odatnega odgovora na to ugotovitev smo prišli do sklepa, da p otrebe po člankih iz tujih revij znanstveniki oz. raziskovalci zadovoljujejo znotraj prostora Slovenije. Pokritost s tujimi revijami je nam reč po oceni v Slo­ veniji na splošno d ob ra, poleg tega je dobra tudi informiranost o teh revijah. D okaj nasprotna je situacija pri tujih m onografskih publikacijah. Inform iranost je zaradi slabo urejenega centralnega kataloga (pri tem mislimo na to, da ni računalniško podp rt in on-line dostopen) p o m a n jk ­ ljiva. Uporabniki se s svojimi zahtevami po tujih monografskih publika­ cijah obračajo na knjižnice in informacijske centre v tu jin i.1" N ekoliko pa k tem u nesorazm erju prispeva še dejstvo, da u p o ra b ­ niki stroške izposoje knjig iz tujih knjižnic plačujejo v dinarjih, foto ko ­ pije člankov pa v devizah. Drugi pogoj uspešnega delovanja m edknjižnične izposoje je razvita nacionalna bibliografija. Kot sem že omenila, izhaja od. 1. 1985 Slo­ venska bibliografija-knjige tekoče, bibliografija člankov pa zaostaja zdaj že za osem let. S preho do m na računalniško obdelavo naj bi se ta bibliografija v najkrajšem času aktualizirala. Članki v strokovnih revijah so eden izmed najpom em bnejših virov znanstvenih informacij. V pri- l> C entralna tehmSku knjižnica je izdala R etrospektiv ni katalog tujih in dom ačih serijskih publika­ cij s področja naravoslovno-tehničnih Ned. ki obstaja tudi na mikroti&ih. V ključuje publikacije do i. 1W5 Zelo kvalitetni in natančni »načrt dela« — preobrazbe listkovnega centralnega kataloga prek računalniško podprtega in on-line dostopnega v vzajem ni katalog, je nakazal mag. Jože K okole v razis­ kovalni nalogi Sistem univerzitetnih knjižnic \7 specializiranih inform acijskih centrov. «*tr ^4