URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

merjavi s knjigami so nam reč prispevki v revijah objavljeni / veliko manjšim časovnim zaostankom . M edtem ko skuša znanstvena knjiga predvsem definirati osnovne po jm e, m etode dela itd., pa je za članke \ revijah značilno dosti manj posplošitev in zato le ti tudi kmalu zasta­ r ijo ." O b izpolnjenih teh dveh predpogojih (urejen, računalniško podprt centralni katalog in tekoča bibliografija) bi bil možen naslednji korak, ki bi zelo veliko prispeval k optimalni uspešnosti m edknjižnične izposoje gre za on-line računalniške povezave N U K -a s tujimi podatkovnimi zbirkami. U p orabn ik e N U K smo prosili za m nenje o tovrstnem načinu infor­ m iranja. Velika večina meni, da je taka povezava smiselna in bi te baze podatkov tudi uporabljali. R ezultat ankete kaže na to, da anketiranim — zlasti so bili to razis­ kovalci in univerzitetni profesorji, dosedanji viri informiranja ne za­ dostujejo. G re za u po rabnike, ki sedaj u po rab ljajo vse najpogostejše načine inform iranja (prebiranje strokovne literature, pogovor s sode­ lavci in kolegi, u p oraba referenčne literature). V zvezi z rezultati ank ete bi izpostavila dva problem ska sklopa, k imata posredn o zvezo z razm išljanjem o računalniških povezavah s tujimi bazami podatkov: 1) Rezultati ank ete kažejo, da je t.i. invisible college m ed našimi znanstveniki (uporabniki N U K ) še vedno dokaj redek pojav, m edtem ko v razvitem svetu predstavlja enega najm očnejših in hkrati najbolj ažurnih virov inform iranja. 2) Pri analizi vprašanj o uporabi referenčne literature smo ugoto­ vili, da je dokaj pogosta up orab a raznih bibliografij (nacionalnih in tem atskih), nekoliko manj katalogov tujih knjižnic, še bolj p ore d k o pa up orabljajo referenčne publikacije tipa Social Science Citation Index, Arts and H um anities Citation index. T o je nekoliko presenetljivo zlasti pri uporabnikih, ki d elujejo na področju humanističnih in družboslovnih ved. ki bi jim ravno te publikacije morale predstavljati enega n a jp o ­ m em bnejših virov inform iranja. E na od možnih razlag je v tem , da ti pri­ ročniki sicer pokrivajo svetovno družboslovno oz. humanistično p ro­ dukcijo, ven dar so kljub tem u (zlasti to velja za Arts and Humanities citation index) usm erjeni pretežno na am eriško govorno področje. Lite­ ratura tega področja pa je iz finančnih razlogov našim znanstvenikom 11 O tem glej podrobneje v. Popovič M irko. A m hro?ič M elita. Južnič Prim ož: N ekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva \ novejšem obdobju (oh kvantitativni analzi člankov in referenc v reviji K njižnica za obdobje 1974— 1983) K njižnica; 3-4, 19X4