URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

težje dostopna. D ruga možna razlaga za tako (ne )u p o ra b o teh priročni kov je njihovo p re m ajhn o poznavanje teh virov informacij. G lede na potrebe uporabnikov po čimhitrejši in čimbolj kvalitetni informaciji in glede na njihov interes za inform iranje prek o on-line dostopnih tujih baz podatkov, bi kazalo tudi v N U K razmišljati o po v e ­ zavah s temi bazami podatkov. Pred tem pa bi morali zagotoviti zlasti dvoje: — računalniško pudprt centralni katalog tujih publikacij; le v tem pri­ m eru bi se N U K lahko en ak op ravn o vključevala v m edn arod no izm enjavo podatkov. — ugotoviti, v kolikšni meri bi ta povezava s tujimi podatkovnim i zbir­ kami pokrivala potrebe uporabnikov, glede na to, da im ajo n ekatere knjižnice in specializirani informacijski centri že dostop do poglavitnih podatkovnih zbirk, ki pokrivajo tudi področji družboslovja in hu m an i­ stike — tu gre zlasti za v kalifornijskem Palu A ltu stacionirano bazo podatkov Dialog, do katere imata neposredni dostop Specializirani informacijski center za p atente v Ljubljani in U niverzitetna knjižnica v M a rib o ru .12 T ak način inform iranja predstavlja določeno finančno p rep reko , ki se je del uporabnikov tudi zaveda (15 % je takih ki so zainteresirani za u p o rab o tujih baz podatkov, ven dar bi zanje predstavljale prevelike finančne ovire). Velika večina bi te tuje baze podatkov uporabljala ne glede na stroške, ki so s tem povezani. Ti optimistični odgovori ne rešujejo p roblem a financiranja te vrste inform iranja. Za primerjavo: izposoja tuje strokovne literature (publi­ kacije ali članka) stane pribl. 5000 din (ok to ber 1987); informacija o tej literaturi (če jo uporabnik dobi po klasični poti — z upo rabo strokovne literature, priročnikov ali p rek o neformalnih virov, t. i. invisible college) pa je za u porabnika brezplačna (E n zahtevek v bazi L o ckheed Dialog, katerega stroške običajno krije uporabnik sam , pa je seveda neprim erno dražji). Tu se odpira novo vprašanje, ki pa presega ambicije te raziskovalne naloge. G re za način financiranja m edknjižnične izposoje, katere infor­ m iranje temelji na uporabi tujih baz podatkov. Problem se pojavi zlasti pri humanistično družboslovnih področjih, (ki ne razpolagajo z lastnimi finančnimi sredstvi). V uvodu sem om enila, da se problem financiranja v svetu rešuje na tri načine: bodisi da stroške krije vsak posameznik, 12 Pregled tujih podatkovnih zbirk. ki so dostopne pri nas glej v: Poslovna skupnost za znanst\ eno m tehnično inform iranje: Z nanstveno in tehnično inform iranje v Sloveniji L jubljana 1985