URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

bodisi da je problem financiranja rešen v okviru dogovorov m ed p osa­ meznimi zainteresiranimi institucijami, bodisi preko države. V našem prim eru bi bila m orda najbolj ustrezna druga možnost (konkretneje: problem financiranja bi se reševal v dogovoru m ed ljubljansko univerzo in N U K oz. članicami knjižnično-informacijskega sistema univerze). Zaključek Z a n k e to , ki smo jo izvedli m ed uporabniki m edknjižnične izposoje N U K smo skušpali ugotoviti način inform iranja uporabnikov in njihove informacijske po trebe. Ugotovili sm o, da sta najpogostjša načina inform iranja pri u p o ra b ­ nikih o beh tipov m edknjižnične izposoje p rebiranje literature o določe­ nem strokovnem področju in u po raba referenčne literature, znotraj te pa so najbolj u p orabljan e nacionalne in tem atske bibliografije, precej manj katalogi tujih knjižnic in še manj ostale referenčne publikacije. Večina an ketiranih uporabnikov čuti po trebo po boljšem in hitrejšem inform iranju tudi v smislu računalniških povezav N arodne in univerzi­ tetne knjižnice s tujimi bazami podatkov. Struk tu ra up orabnikov m edknjižnične izposoje N U K kaže, da gre večinom a za znanstvene delavce in raziskovalce ljubljanske univerze in drugih raziskovalnih institucij, zelo malo pa je študentov. Razloge za to je treba iskati v več sm ereh: po eni strani im ajo študenti, zlasti nižjih let­ nikov, slabše razvite informacijske potrebe, po drugi strani ne poznajo m ožnosti, ki jih nudi m edknjižnična izposoja in nenazadnje predstavlja tak način izposoje finančno obrem en itev , ki bi jo študenti težje zmogli kot znanstvenoraziskovalni delavci. Zelo velik delež (40 % anketiranih) predstavljajo uporabniki iz d r u ­ gih delov Jugoslavije, ki si želijo izposoditi strokovno literaturo iz fonda N U K . Iz analize statistike pa smo ugotovili, da je dobra desetina u p o ra ­ bnikov iz tujine. Vse to kaže na relativno odprtost tega fonda tudi d r u ­ gim uporabnikom . G lede na področje dejavnosti je največ uporabnikov »pasive« humanistov in družboslovcev, druge dejavnosti so slabše zastopane, m edtem ko je pri uporabnikih aktive, tistih, kisi želijo literaturo iz fonda N U K , porazdelitev e n ak om ern ejša. Ta ugotovitev je zanimiva iz dveh plati. — Po eni strani pobija tezo, da je (ali da naj bo) N arodna in univerzi­ tetna knjižnica specializirana za p otrebe humanistov in družboslovcev.