URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

Ugotavljali smo tudi delež negativnih odgovorov, ki ga lahko inter­ p retiram o na dva načina: v ožjem smislu so negativni odgovori tisti, ki jim ne m ore biti zadovoljeno iz fondov N U K (takih je pribl. 3 0 % ) , v šir­ šem smislu pa listi, ki jim delavci N U K ne m o rejo ugoditi niti z in terv en ­ cijo v drugih knjižnicah. V tem prim eru se delež negativnih odgovorov zm anjša na 18% . D rugi tip m edknjižnične izposoje je tisti, kjer gre za izposojo knjiž­ ničnega gradiva iz knjižnic v tujini za up orabnike N U K in drugih knjižnic p retežno v Sloveniji — pasiva. Z aradi drugačnega značaja te vrste izposoje je m ožna analiza naslednjih param etrov: delež knjižnic posameznih držav, na katere se o b račajo uporabniki p re k o N U K , stru ktu ra zahtevkov glede na vrsto gradiva in analiza zahtevkov p o strukturi uporabnikov. Pri analizi prvega p ara m e tra sm o zaznali neprimerljivo visok delež zahodnonem ških knjižnic, z relativno visokim deležem sledi Anglija, m edtem ko so zahtevki, ki p o tujejo v ostale države, razporejeni e n a k o ­ m erno. Knjižnice v Sloveniji so zastopane s 7 ,1 6 % , v ostalih delih Jug os­ lavije pa s 4 ,2 9 % . Pri ugotavljanju deleža zahtevanih knjig v primerjavi z deležem zahtevanih člankov smo prišli do presenetljive ugotovitve: delež z a h te­ vanih člankov je kar trikrat manjši od deleža zahtevanih knjig. T a k o raz­ m erje je značilnost m edknjižnične izposoje v splošno izobraževalnih knjižnicah, m edtem ko pri medknjižnični izposoji, katere uporabniki so zlasti znanstveniki in raziskovalci, ta ugotovitev sili k razlagi. Poleg dejstva, da se večina znanstveno raziskovalnih delavcev različnih p o d ro ­ čij s potrebam i po člankih obrača na svoje »matične« knjižnice (C E K , C M K , C T K ...) smo poglavitni razlog videli v dejstvu, da potrebam po tujih člankih oz. strokovnih revijah (predvsem zaradi dobrega inform i­ ranja — računalniško pod prt centralni katalog tujih serijskih publikacij, ki je vsako leto publiciran v Raziskovalcu) lahko uporabniki zadostijo dom a. N asprotni razlogi — slabe informacije o tujih knjigah, pa jih silijo v tujino, (glej prim erjalno tabelo za aktivo in pasivo)