URN_NBN_SI_DOC-YYN6DQY8

ST A T U S A N K E T I R A N C A D E L E Ž v % pasiva aktiva študenti 5.8 12.5 zaposleni na U E K L 58,8 16,7 zaposleni v S A Z U oz. drugih raz. inštitucijah 11,8 16,7 ostali uporabniki 23,5 54,1 skupaj 100.00 100.00 N ajočitnejše razlike so pri deležu uporabnikov, ki so zaposleni na Univerzi E d v ard a K ardelja v Ljubljani. Pri aktivi je teh uporabnikov n eprim erno manj kot pri pasivi. Razlog je zlasti v tem , da so uporabniki aktive z drugih univerz, ne le z ljubljanske in so se zato našli pod p a ra m e ­ trom »ostali« uporabniki. Poleg tega je pri pasivi nekoliko manj štu den­ tov kot pri aktivi. Analiza odgovorov n a drugo vprašanje — o dejavnosti anketiranca, potrjuje rezultate, ki sm o jih dobili z analizo statističnih podatkov: pri aktivi so posam ezna področja zastopana enak o m e rn o , pri pasivi pa gre za veliko prevlado hum anistike in družboslovja na račun naravoslovno tehničnih ved. Fondi N arodne in univerzitetne knjižnice so torej zani­ mivi za uporabnike vseh strokovnih po d ro č ij, m edtem ko svojo posredo- valsko funkcijo (izposojo iz tujih knjižnic) opravlja N U K pretežno za humaniste in družboslovce. S tretjim vprašanjem sm o ugotavljali, koliko uporabniki m edknjiž­ nične izposoje N U K uporabljajo druge knjižnice oz. informacijske centre in kateri so ti centri. Spet šo se pojavile določene razlike med uporabniki aktive in pasive in sicer v smislu, da uporabniki aktive nava­ jajo večjo število knjižnic in informacijskih centrov, na katere se o b ra ­ čajo s svojimi zahtevami. U p o ra o a priročnikov pri iskanju literature na določeno tem o je bilo četrto vprašanje. Analiza odgovorov je pokazala da so najpogosteje uporabljani priročniki pri o beh skupinah uporabnikov medknjižnične izposoje nacionalne in tem atske bibliografije, nekoliko manj katalogi tujih knjižnic, najm anj pa ostale referenčne publikacije. Kolikšen je delež tistih, ki u porabljajo vse naštete priročnike in kolikšen je delež tistih, ki ne up o rab ljajo nobenega od navedenih pri­ ročnikov